Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kdaj bodo Trisa izpustili v naravo, kaj se od njega pričakuje in kako poteka projekt ponovne naselitve risov iz Romunije in Slovaške v Slovenijo in Hrvaško?
Kdaj bodo Trisa izpustili v naravo, kaj se od njega pričakuje in kako poteka projekt vnovične naselitve risov iz Romunije in Slovaške v Slovenijo in Hrvaško?
Od začetka marca je v prilagoditveni obori na Pokljuki prvi ris, ki bo znotraj projekta Life Lynx izpuščen na Gorenjskem. Ime za risa, ki so ga pripeljali iz Romunije, so izbrali učenci Skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe. Med številnimi predlogi so se odločili, da ga poimenujejo Tris, Triglavski ris. "Izbirali smo med kar 120 imeni."
"Tris je star približno štiri, pet let. Gre za samca, ki je relativno velik za predstavnika svoje vrste. Tehta 26 kg, je v zelo dobri kondiciji in zdrav."
Kot pravi Miha Marolt iz Javnega zavoda Triglavski narodni park (TNP), je bil leta 1973 v Sloveniji naseljem prvi ris, v TNP pa prvič opažen leta 1986. Po letu 2000 so opažanja teh živali postala vse bolj redka. Podatek o prisotnosti risa je bil tako zadnjič osvežen leta 2018 v dolini Radomlje.
"To leto na Gorenjskem načrtujemo izpust petih živali. Prvi je Tris, na preselitev pa še čakata dve živali v Romuniji in dve na Slovaškem." – Rok Černe, vodja projekta Life Lynx z Zavoda za gozdove Republike Slovenije
"Ris je človeku popolnoma nenevaren, tudi s stališča pozvročanja škode. Upam si trditi, da na tem območju, kjer so risi že prisotni, se pravi Notranjska, Kočevska, ne prihaja do stisk ljudi. Na Gorenjskem je nekoliko več vprašanj, ker ris tam ni bil tako redno prisoten v preteklosti. Zato je pomembno, da tam z ljudmi komuniciramo, jim ponudimo čim več informacij," še dodaja Rok Černe.
"Nočemo, da se ljudje približujejo oboram, saj gre za divje živali, ki jim vsak obisk pomeni stres. Želimo, da imajo čim več miru. Žival se mora prilagoditi novemu, lokalnemu okolju. Hkrati si tudi ne želimo, da se odseli predaleč. Raziskave so namreč pokazale, da če se žival preseli na daljše razdalje, hitro začne iskati pot nazaj domov. Tega pa si ne želimo."
Kdaj bodo Trisa izpustili v naravo, kaj se od njega pričakuje in kako poteka projekt ponovne naselitve risov iz Romunije in Slovaške v Slovenijo in Hrvaško?
Kdaj bodo Trisa izpustili v naravo, kaj se od njega pričakuje in kako poteka projekt vnovične naselitve risov iz Romunije in Slovaške v Slovenijo in Hrvaško?
Od začetka marca je v prilagoditveni obori na Pokljuki prvi ris, ki bo znotraj projekta Life Lynx izpuščen na Gorenjskem. Ime za risa, ki so ga pripeljali iz Romunije, so izbrali učenci Skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe. Med številnimi predlogi so se odločili, da ga poimenujejo Tris, Triglavski ris. "Izbirali smo med kar 120 imeni."
"Tris je star približno štiri, pet let. Gre za samca, ki je relativno velik za predstavnika svoje vrste. Tehta 26 kg, je v zelo dobri kondiciji in zdrav."
Kot pravi Miha Marolt iz Javnega zavoda Triglavski narodni park (TNP), je bil leta 1973 v Sloveniji naseljem prvi ris, v TNP pa prvič opažen leta 1986. Po letu 2000 so opažanja teh živali postala vse bolj redka. Podatek o prisotnosti risa je bil tako zadnjič osvežen leta 2018 v dolini Radomlje.
"To leto na Gorenjskem načrtujemo izpust petih živali. Prvi je Tris, na preselitev pa še čakata dve živali v Romuniji in dve na Slovaškem." – Rok Černe, vodja projekta Life Lynx z Zavoda za gozdove Republike Slovenije
"Ris je človeku popolnoma nenevaren, tudi s stališča pozvročanja škode. Upam si trditi, da na tem območju, kjer so risi že prisotni, se pravi Notranjska, Kočevska, ne prihaja do stisk ljudi. Na Gorenjskem je nekoliko več vprašanj, ker ris tam ni bil tako redno prisoten v preteklosti. Zato je pomembno, da tam z ljudmi komuniciramo, jim ponudimo čim več informacij," še dodaja Rok Černe.
"Nočemo, da se ljudje približujejo oboram, saj gre za divje živali, ki jim vsak obisk pomeni stres. Želimo, da imajo čim več miru. Žival se mora prilagoditi novemu, lokalnemu okolju. Hkrati si tudi ne želimo, da se odseli predaleč. Raziskave so namreč pokazale, da če se žival preseli na daljše razdalje, hitro začne iskati pot nazaj domov. Tega pa si ne želimo."
Pia Pavletić in Jerneja Lednik sta dijakinji, ki vsak dan po pouku (na daljavo) priskočita na pomoč zdravstvenemu osebju v Domu sv. Jožefa v Celju, kjer skrbita za oskrbovance, ki so okuženi s koronavirusom.
Kuhar Jure Lončar iz vrtca Mladi rod je Mitji Pečku in Uršuli Zaletelj zaupal recept za jogurtovo strjenko, ki je v vrtcu pravi hit.
Preverite svoje poznavanje filmov! Pripravili smo najbolj znane citate in dialoge. V slovenščini. Kako dobro poznate tiste, ki jih vsi poznamo?
Preverite svoje poznavanje filmov! Pripravili smo najbolj znane citate in dialoge. V slovenščini. Kako dobro poznate tiste, ki jih vsi poznamo?
Med tem ko učilnice in igralnice bolj kot ne samevajo, lonci v šolskih in vrtčevskih kuhinjah še vedno ropotajo, saj kuharji ne počivajo.
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je ta citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Tadej Košmrlj in Anja Hlača sta svoji sogovornici našla kar doma. Mama Irena in mama Brigita imata presečno karierno točko, šolo. In obema se je zaradi korone življenje seveda precej spremenilo. "Naredla sem si ekipo vnukov, s katero sem testirala pouk na daljavo. Kako videti prisotne, kako razširiti ekran. Od te ekipe vnukov sem se veliko naučila, ker sem se upala pritisnit tudi na kakšen gumb, ki ga sicer ne bi pritisnila." - Brigita Košmrlj, učiteljica Po približno 40-ih letih dela v šoli jima je šolanje na daljavo prineslo precej izzivov. Tadejeva mama Brigita uči razredni pouk, že 40 in let in to je njeno zadnje leto. Anjina mama je skoraj 42 let delala v osnovni šoli, zadnjih 24 let kot ravnateljica in je morala marca v hipu preklopiti na šolanje in vodenje na daljavo. Poleti pa še večja sprememba: dolge počitnice, ki se jim reče upokojitev. "O pouku na daljavo so največ povedali otroci, ko so se vrnili nazaj v šolo. Eden mi je rekel: Samo, da smo spet nazaj, mamica je bila tako tečna, oči sploh ni bil več oči!" - Irena Hlača, učiteljica
Kolenkovi že tretjo generacijo, od leta 1938 predelujejo žitarice. Nekoč na reki Muri, danes v manjšem suhem mlinu v Gornji Bistrici v Prekmurju.
Barbara Krajnc zase pravi, da je "kot oseba izjemno radovedna, skuša vsak dan narediti dobro delo in ima rada svoj krog prijateljev." Profesionalno se sicer ukvarja s strateškim komuniciranjem, a veliko pomaga tudi raznim organizacijam, institucijam, nevladnim organizacijam in podobno. Tako se je letos prostovoljno lotila številnih projektov in kot pravi, ne bo nas rešilo ležanje na kavču in da zgledi vlečejo.
Neveljaven email naslov