Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrtci ob ponovnem zaprtju sprejemajo samo otroke staršev, ki delajo v kritični infrastrukturi. Potrdilo o delu v kritični infrastrukturi morata predložiti oba starša. Kakšne so stiske staršev in na kaj opozarja Skupnost vrtcev Slovenije?
Vrtci ob vnovičnem zaprtju sprejemajo samo otroke staršev, ki delajo v kritični infrastrukturi. O stiskah staršev z Janjo Bogataj, predsednico Skupnosti vrtcev Slovenije
Vrtci ob vnovičnem zaprtju ponujajo le nujno varstvo za otroke staršev, ki delajo v kritični infrastrukturi. Sistem, ki velja od danes naprej, je vsaj na videz podoben lanskemu, kjer so župani imeli več pristojnosti. "Takrat so razumeli stiske staršev, zdaj pa zahtevajo potrdilo delodajalca, da sta oba starša zaposlena v kritični infrastrukturi," opozarja Janja Bogataj, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije in ravnateljica vrtca Škofja Loka.
"Delamo se, da je del prebivalstva neviden in ravno ta del je najšibkejši ter v največji stiski. Pozicija, v kateri smo se znašli ravnatelji, je postala izjemno težka. Ne želim si, da ravnatelji postanemo birokrati, moramo biti zagovorniki otrok in njihovih pravic. V prvi vrsti moramo dostojno opravljati svoje pedagoško poslanstvo."
Vrtci ob ponovnem zaprtju sprejemajo samo otroke staršev, ki delajo v kritični infrastrukturi. Potrdilo o delu v kritični infrastrukturi morata predložiti oba starša. Kakšne so stiske staršev in na kaj opozarja Skupnost vrtcev Slovenije?
Vrtci ob vnovičnem zaprtju sprejemajo samo otroke staršev, ki delajo v kritični infrastrukturi. O stiskah staršev z Janjo Bogataj, predsednico Skupnosti vrtcev Slovenije
Vrtci ob vnovičnem zaprtju ponujajo le nujno varstvo za otroke staršev, ki delajo v kritični infrastrukturi. Sistem, ki velja od danes naprej, je vsaj na videz podoben lanskemu, kjer so župani imeli več pristojnosti. "Takrat so razumeli stiske staršev, zdaj pa zahtevajo potrdilo delodajalca, da sta oba starša zaposlena v kritični infrastrukturi," opozarja Janja Bogataj, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije in ravnateljica vrtca Škofja Loka.
"Delamo se, da je del prebivalstva neviden in ravno ta del je najšibkejši ter v največji stiski. Pozicija, v kateri smo se znašli ravnatelji, je postala izjemno težka. Ne želim si, da ravnatelji postanemo birokrati, moramo biti zagovorniki otrok in njihovih pravic. V prvi vrsti moramo dostojno opravljati svoje pedagoško poslanstvo."
V oddaji o zgodovini olimpijskih iger bomo danes prevrteli čas v leto 1988, ko je bil na igrah v Seulu med dobitniki medalj tudi košarkar Jure Zdovc, član odlične generacije, ki je krojila svetovno košarko. Z Juretom Zdovcem bo spomin na srebrno odličje in dvoboj dveh košarkarskih velesil, Jugoslavije in Sovjetske zveze, obujal Franci Pavšer.
Priporoča knjigo Svetovna ureditev avtorja Henryja Kissingerja in knjigo domačega avtorja Mirta Komelja Pianistov dotik.
Poletno branje: Svetovna Ureditev Henryja Kissingerja in Pianistov dotik Mirta Komelja.
Na olimpijske igre v Riu de Janeiru bomo pospremili našo najboljšo judoistko. Tina Trstenjak bo novinka na največjem športnem tekmovanju. Na pot pa se bo podala v vlogi evropske in svetovne prvakinje in take popotnice doslej prav veliko Slovencev ni imelo. Celjanka pa navkljub vsemu ostaja zvesta svoji poti in jo zanimajo predvsem borbe, v celoti pa sledi pripravam svojega trenerja Marjana Fabjana. Tina Trstenjak se bo na zeleni celini 9. avgusta merila v disciplini v kateri je zdaj olimpijska prvakinja njena vzornica Urška Žolnir.
Grega za poletno branje priporoča knjigo Osvajalec avtorja Conna Igguldna.
Maja Lesar, knjižničarka iz Mestne knjižnice Kranj priporoča otrokom do 8 leta v branje slovensko ljudsko pripovedko Kako je Pavliha kukca prodal in za malo starejše mladinsko knjigo Kako sem po nesreči napisala knjigo avtorice Anett Huizing.
V oddaji Olimpijski spomini smo pobrskali po olimpijski zgodovini, ki ponuja številne razburljive dogodke in čustvena doživetja. Tokrat se spominjamo 22. oktobra 1964, ko je legendarni slovenski telovadec Miro Cerar st. na olimpijskih igrah v Tokiu postal prvi slovenski olimpijski prvak v povojnem času. Cerar se spominja vrhuncev svoje kariere, proslavljanja, ponudb za študij v tujini, kako se je izognil tragični letalski nesreči.
Anuška Delič priporoča knjigo Mesto Sanjajočih knjig nemškega avtorja Walterja Moersa.
Gregor Sobočan priporoča knjige Louisa Armstronga- Ne gre samo za kolo in VSaka sekunda šteje in knjigo Tine Pustovrh: 22.
Neveljaven email naslov