Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zvezdan Simič ali Dj Zeds je na glasbeni sceni, sicer večinoma v ozadju, prisoten že dobrega četrt stoletja. Preden zaide sonce je TV režiser, noči, če ni športnih dogodkov in pravzaprav ves prosti čas pa je namenjen glasbi.V devetdesetih je bedel ob razvoju domačega hip hopa, r&bja in funka. S svojimi miksi, v katerih združuje različne žanre, je zelo prepoznaven na slovenski urbani glasbeni sceni. Začel je z vrtenjem glasbe na šolskih plesih, v devetdesetih pa ga je premamil hip hop. Njegov najljubši način ustvarjanja nove glasbe je proces, ki se mu reče mashup.
"Mashup je sestavljenka dveh ali več pesmi skupaj. Gre torej za instrumentalno verzijo ene pesmi, ki jo združimo z vokalno verzijo druge pesmi. Zelo redki mashupi so uradno izdani, za katere založbe poskrbijo, da grejo ven. Večina je čisti underground in jih večinoma didžeji uporabljamo za rolanje. Sam delam veliko mashupov, vsi žanri iz različnih obdobij se dajo zmiksat skupaj in lahko res vidimo, kako glasba je enaka."
O ustvarjanju mashupov, čarih domače urbane glasbene scene v devetdesetih ter didžejanju na najprej šolskih prireditvah, pozneje na večerih Sladice
Zvezdan Simič ali Dj Zeds je na glasbeni sceni prisoten že dobrega četrt stoletja. Preden zaide sonce, je TV-režiser, ponoči, če ni športnih dogodkov, in pravzaprav ves prosti čas pa je namenjen glasbi. Poznan je predvsem po svojih mashupih, v katerih združuje različne žanre.
"Mashup je sestavljenka dveh ali več pesmi skupaj. Gre torej za instrumentalno verzijo ene pesmi, ki jo združimo z vokalno verzijo druge pesmi. Zelo redki mashupi so uradno izdani, za katere založbe poskrbijo, da grejo ven. Večina je čisti underground in jih večinoma didžeji uporabljamo za rolanje. Sam delam veliko mashupov, vsi žanri iz različnih obdobij se dajo zmiksati skupaj in tukaj lahko res vidimo, kako je glasba enaka."
V devetdesetih je s podobno mislečimi in čutečimi bedel ob razvoju domačega hiphopa, R & B-ja in funka. Začel je vrteti glasbo na šolskih plesih, v devetdesetih pa ga je premamil hiphop. Prirejali so večere z različnimi zvrstmi, kot so funk, soul in acid jazz. Leta 1996 je nastal radio Yo, sledil je festival Breakbitnik v Križankah, ob prelomu tisočletja pa Sladica.
"Leta 1991 sva s prijateljem prišla v K4, takrat rokovski klub, šla sva v pisarno, vrh glave sva imela didžeja, ki je vrtel ene in iste komade za vikende. S šefom sva se dogovorila, prišla sva na vajo, vrtela s kaset, vinilov in cedejev v prazni K4 in potem sva vsako naslednjo soboto didžejala. Rekord je bil 1100 ljudi v štirki."
Svojo glasbeno kolekcijo deli na dva načina. Nekaj je glasba, ki jo sliši in takoj ve, da jo lahko zavrti pred 1500 ljudmi, nekaj pa je glasba, ki jo hrani zase, za poslušanje. Po vseh letih vrtenja glasbe se še ni ustavil, še vedno razvija slog, ki danes vsebuje tudi vizualizacijo. Je torej DJ/VJ, kar pomeni, da se med vrtenjem glasbe v klubu lahko zamotite še z ogledom pripadajočih videoposnetkov.
Samplanje oziroma vzorčenje je proces ustvarjanja nove glasbe iz že obstoječih posnetkov oz. delov posnetkov, ki se jih smiselno vkomponira v drugo skladbo.
Vzorec je lahko kateri koli del skladbe. Lahko vsebuje elemente ritma, melodije, govora, petja, efektov.
Zvezdan Simič ali Dj Zeds je na glasbeni sceni, sicer večinoma v ozadju, prisoten že dobrega četrt stoletja. Preden zaide sonce je TV režiser, noči, če ni športnih dogodkov in pravzaprav ves prosti čas pa je namenjen glasbi.V devetdesetih je bedel ob razvoju domačega hip hopa, r&bja in funka. S svojimi miksi, v katerih združuje različne žanre, je zelo prepoznaven na slovenski urbani glasbeni sceni. Začel je z vrtenjem glasbe na šolskih plesih, v devetdesetih pa ga je premamil hip hop. Njegov najljubši način ustvarjanja nove glasbe je proces, ki se mu reče mashup.
"Mashup je sestavljenka dveh ali več pesmi skupaj. Gre torej za instrumentalno verzijo ene pesmi, ki jo združimo z vokalno verzijo druge pesmi. Zelo redki mashupi so uradno izdani, za katere založbe poskrbijo, da grejo ven. Večina je čisti underground in jih večinoma didžeji uporabljamo za rolanje. Sam delam veliko mashupov, vsi žanri iz različnih obdobij se dajo zmiksat skupaj in lahko res vidimo, kako glasba je enaka."
O ustvarjanju mashupov, čarih domače urbane glasbene scene v devetdesetih ter didžejanju na najprej šolskih prireditvah, pozneje na večerih Sladice
Zvezdan Simič ali Dj Zeds je na glasbeni sceni prisoten že dobrega četrt stoletja. Preden zaide sonce, je TV-režiser, ponoči, če ni športnih dogodkov, in pravzaprav ves prosti čas pa je namenjen glasbi. Poznan je predvsem po svojih mashupih, v katerih združuje različne žanre.
"Mashup je sestavljenka dveh ali več pesmi skupaj. Gre torej za instrumentalno verzijo ene pesmi, ki jo združimo z vokalno verzijo druge pesmi. Zelo redki mashupi so uradno izdani, za katere založbe poskrbijo, da grejo ven. Večina je čisti underground in jih večinoma didžeji uporabljamo za rolanje. Sam delam veliko mashupov, vsi žanri iz različnih obdobij se dajo zmiksati skupaj in tukaj lahko res vidimo, kako je glasba enaka."
V devetdesetih je s podobno mislečimi in čutečimi bedel ob razvoju domačega hiphopa, R & B-ja in funka. Začel je vrteti glasbo na šolskih plesih, v devetdesetih pa ga je premamil hiphop. Prirejali so večere z različnimi zvrstmi, kot so funk, soul in acid jazz. Leta 1996 je nastal radio Yo, sledil je festival Breakbitnik v Križankah, ob prelomu tisočletja pa Sladica.
"Leta 1991 sva s prijateljem prišla v K4, takrat rokovski klub, šla sva v pisarno, vrh glave sva imela didžeja, ki je vrtel ene in iste komade za vikende. S šefom sva se dogovorila, prišla sva na vajo, vrtela s kaset, vinilov in cedejev v prazni K4 in potem sva vsako naslednjo soboto didžejala. Rekord je bil 1100 ljudi v štirki."
Svojo glasbeno kolekcijo deli na dva načina. Nekaj je glasba, ki jo sliši in takoj ve, da jo lahko zavrti pred 1500 ljudmi, nekaj pa je glasba, ki jo hrani zase, za poslušanje. Po vseh letih vrtenja glasbe se še ni ustavil, še vedno razvija slog, ki danes vsebuje tudi vizualizacijo. Je torej DJ/VJ, kar pomeni, da se med vrtenjem glasbe v klubu lahko zamotite še z ogledom pripadajočih videoposnetkov.
Samplanje oziroma vzorčenje je proces ustvarjanja nove glasbe iz že obstoječih posnetkov oz. delov posnetkov, ki se jih smiselno vkomponira v drugo skladbo.
Vzorec je lahko kateri koli del skladbe. Lahko vsebuje elemente ritma, melodije, govora, petja, efektov.
Frančišek Križ je bil najmlajši udeleženec na letošnjih jazz delavnicah na mednarodnem festivalu Jazzinty v Novem mestu. Trobento je začel igrati pri sedmih letih, zdaj je star trinajst, v prihodnje pa si želi igrati v orkestru. “Jazz je glasba, pri kateri moraš razmišljati. House glasbo nastaviš na računalniku in se predvaja, jazz pa igraš sam in improviziraš. Pri jazzu moraš razmišljati o lestvicah.” Frančišek pravi, da ne posluša moderne glasbe, ampak klasično. Večina njegovih sošolcev posluša house muziko, on pa raje kakšno violino. Glasba zanj ne bo samo hobi, rad bi bil glasbenik po poklicu, zato se bo po osnovni šoli vpisal na konzervatorij. “Trenutno se veliko ukvarjam z glasbo, ta mi predstavlja velik del prostega časa. Ne predstavljam si, kako bi preživel brez glasbe.”
Množica ljudi v Sloveniji prebira knjige v okviru bralne značke za odrasle. Ta se je že tako zlila z vsakdanom knjižnic, da smo pozabili, od kod izvira. Ideja o tem, da bi kakovostne knjige načrtno prebirali tudi odrasli, je pred 18. leti zrasla na zeljniku znane ptujske knjižničarke in pripovedovalke pravljic Liljane Klemenčič. Pravljičarka, ki s svojimi pripovedmi navdušuje tako otroke kot odrasle, je tudi pobudnica projekta Pravljice z jogo.
Buden kupec in buden prodajalec morata biti ves čas v pogonu. Spanje je znak šibkosti, zato ni čudno, da želijo ambiciozni posamezniki pripadati tako imenovani nespečni eliti. Toda neodvisni strokovnjak za spanje dr. Neil Stanley opozarja, da še tak superčlovek rabi napajanje, torej zadostno količino spanja. Klinična psihologinja dr. Vita Štukovnik pojasnjuje, kaj se zgodi, če ne pridobimo zadostne količine kakovostnega spanca in kako ga izboljšati. Kaj pa štetje ovac – pomaga? “Ja, zakaj ne! Gre za preprosto tehniko odvračanja pozornosti od negativnih mislih, ki lahko marsikomu koristi.”
Profesor na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Andrej Bauer vam predlaga branje enega najprepoznavnejših pisateljskih peres 20. stoletja.
Delavnice, mednarodni mentorji, glasbeniki, ki so svojo glasbeno pot začeli na jazz festivalu ... pogovori, reportaže in kratki utrinki iz Novega mesta. “Jazz je vse v glasbi. To je glasbena filozofija.” Čeprav je v večini primerov pri jazzu pomembna improvizacija, pa mi ne bomo improvizirali. Pripravljeni se odpravljamo v Novo mesto na mednarodni jazz festival Jazzinty, kjer bomo pred mikrofon postavili mlade glasbene upe, nenavadne (interaktivne) glasbene projekte, mentorje in glasbenike … vse skupaj pa bo v celoto povezal jazz. Dajva se dobiti – Jaz in ti – na Jazzinty.
Dolgoživa slovenska skupina Panda je že leta 2016 obeležila trideset let delovanja. Zgradila je prepoznaven slog, v katerega je vpletla, pop rock in kanček jazza. Jernej Vene je v studio povabil klaviaturista in večinskega avtorja Andreja Pompeta, ki vam je približal njihov peti album Ecstasy. Od njegovega izida letos namreč mineva dvajset let.
Zamejski Slovenec, podjetnik Iztok Colja predlaga v branje tri knjige, povezane s poslom in tehnologijo.
Hannah Groeneveld je sedemnajstletna dijakinja iz Amsterdama, ki se je konec julija z vlakom odpravila po Evropi. Starši te namere niso sprejeli z navdušenjem, ampak na koncu popustili, saj naj bi se – po Hannino – na pot odpravila z dvema prijateljicama, poleg tega je staršem obljubila, da se bo izogibala zakotnih ulic mest. V Ljubljani je čakala na avtobus za Trst, ki je zamujal, zato sva izkoristili to zamudo za pogovor na žgočem soncu. Hannah je govorila o prednostih potovanja z vozovnico Inter-Rail, torej skupno ponudbo evropskih železnic, zakaj s prijateljicama niso izbrale bolj klišejskih evropskih mest, na primer Pariza, Berlina, Londona, in zakaj je Bled odličen kraj za mlade popotnike.
»Starost je lepa, le tisto, kar zraven prinese, je hudo.« »Prepričati se moraš, da hodiš s starostjo »vštric« in znati jo moraš mojstriti.« To so misli petih starejših dam – Olge, Nežke, Vide, Bibe in Lizike, ki se, odkar so v pokoju, na Ptuju družijo že 30 let. Čeprav ni vljudno, da ob damah omenjamo starost, se te z njo pohvalijo kar same. Približno 90 jih ima vsaka, skupno pa kar 450! Kot prave mestne dame se srečujejo v enem od mestnih hotelov, kjer vsako sredo popoldne – tudi danes – kramljajo o vsem mogočem in se – takoj ko se razidejo – že pogrešajo.
Dr. Barbara Rajgelj je docentka za pravne predmete na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani pa tudi pa tudi direktorica Zavoda za kulturo raznolikosti Open pri katerem je nedavno izšla knjiga spletnih dnevnikov sopotnic (in sopotnikov) LGBT prijaznega lokala Cafe Open. Danes se kot solastnica zadržuje predvsem v Pritličju na Mestnem trgu v središču Ljubljane.
Včeraj so po enem preloženem dnevu iz Cape Canaverala na Floridi izstrelili sondo Parker, ki bo v prihodnjih sedmih letih raziskovala Sonce. Nasina misija, ki velja za eno od bolj atraktivnih letos, bo v marsičem prelomna in bo postavljala rekorde. Maja Ratej se je o tem pozanimala pri astrofiziku profesorju Tomažu Zwittru s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani.
Kelly Finnigan je pevec in klaviaturist ameriške funk-soul zasedbe Monophonics. Pravi, da je glasba danes preveč čista in popolna, sam obožuje groove in naravno surovost muzike. V intervjuju pripoveduje o življenju koncertnega glasbenika, o odraščanju s svetovno znanim očetom in kalifornizaciji v glasbi in kulturi.
Mednarodni dan mladih danes poteka pod geslom Varni prostori za mlade, mladi pa se iz prehoda v odraslo dobo še vedno soočajo z bivanjsko problematiko in problematiko prekarnih zaposlitev.
Zack Labe (Climate Scientist and PhD Candidate at Cornell University) on the state of the ice in Artic region and the influence of meltdown on weather across Northern America and Europe. *Pogovor z majo Ratej je v angleščini.
Z nevrologom dr. Zvezdanom Pirtoškom o žvižgalnem jeziku, ki se ga otroci na otoku La Gomera učijo v šoli, mojstrih, ki se s požvižgavanjem lotijo zahtevnejših nalog, pa o praznoverjih in žvižgih na nogometnem igrišču.
Julija je za najdlje v tem stoletju mrknila Luna, Mars je šel skozi veliko opozicijo, trenutno pa so noči vse bolj radodarne z utrinki. V tem času namreč Zemlja potuje skozi sledi delcev, ki jih za seboj na svoji orbiti pušča komet Swift Tuttle, vrhunec meteorskega roja pa bo v noči na 13-ti avgust. Matej Mihelčič vam predlaga nekaj kotičkov, kjer vas pri opazovanju nebesnih pojavov ne bo motilo svetlobno onesnaževanje.
Temperature nad 30 stopinj Celzija so to poletje presenetile tudi predele nad arktičnim krogom. Že pred vrhuncem talilne sezone avgusta in septembra je obseg ledu v Arktičnem morju zdrsnil na rekordno nizko raven, v zadnjih desetletjih pa se je stanjšal za več kot polovico. In čeprav bi morda ob tem intuitivno pomislili, da to nima nikakršne zveze s Slovenijo, naš naslednji gost misli drugače. Z ledom vse bolj podhranjena Arktika bo v prihodnosti vplivala tudi na nas, opozarja podnebni raziskovalec in navdušen spletni popularizator Zemljinih ledenih obličij Zack Labe.
Tokrat nam Nicolas Vanek, vodja odnosov z javnostmi najbolj samosvojega rock festivala pri nas Gora Rocka, ki je letos v začetku poletja že 14. potekal v na Šentviški planoti nad Tolminom, za poletno krajšanje dni priporoča poslušanje nemške skupine Fiddlers's Green ter ogled filma The Big Short (Velika poteza).
Pravi, da je najlepši del poklica, ko se utrujen uleže v posteljo, sicer pa ima ta privilegij, da je zaradi njega videl že velik del sveta. Sergio Brasoni že več kot 35 let opravlja delo pilota, 5 let je bil vojaški, preostalih 30 je pilot na komercialnih poletih. Letos jeseni bo izpolnil pogoje za upokojitev, a pravi, da bo še letel, saj je to stvar, ki jo opravlja najbolje. Za letenje se je navdušil pri osemnajstih, ko je prvič poletel z jadralnim letalom. Takrat je prvič sploh dobil idejo, kaj bi počel v življenju, in poklic pilota se mu je zdel vznemirljiv. O tem, da pilota v kabini skupaj ne smeta šteti več kot 100 let, pa tudi o tem, da se je vendo lepo vrniti nekam, kjer je vse poznano, je govoril v oddaji Prihodi/Odhodi.
Filozof Mirt Komel vam namiguje na serijo detektivskih romanov irske pisateljice Tane French.
Neveljaven email naslov