Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O novih načinih promoviranja tekmovalnih skladb, o vlogerjih in o tem, kako delujejo stavnice, govori Klavdija Kopina, poznavalka zakulisja Eme in Evrovizije, sicer pa vodja programskih projektov na našem Multimedijskem centru, ki vstop države na stavnico primerja z vstopom nove kriptovalute na trg.
Evrovizija v obdobju družabnih omrežij je tekmovanje za čim večje število všečkov
Evrovizija v obdobju družabnih omrežij je resničnostni šov. Cilj je prepričati občinstvo, da si ti tisti, skozi katerega lahko gledalec projicira svoje življenje. Tako postaneta dva tedna na izboru eno samo tekmovanje za čim večje število všečkov. Poznavalka zakulisja Eme in Evrovizije, sicer pa vodja programskih projektov na našem Multimedijskem centru, Klavdija Kopina pravi, da se je zasuk v promociji zgodil pred enajstimi leti. Pred tem so skladbe skrivali, da bi vsem izvajalcem zagotovili enake pogoje, hkrati pa so s tem tudi osmišljali neposredni prenos tekmovanja po televiziji.
"Leta 2011 je na nemškem nacionalnem izboru zmagala 19-letna Lena in nekaj ur zatem je njena skladba Satellite prišla na vrh vseh pomembnih platform za pretočno glasbo, pozneje pa tudi na vrh lestvic radijskih postaj po Evropi. Leni je na koncu ostalo samo, da v Oslu stopi na oder, odpoje in zmaga je bila njena."
Tudi vlogerji so postali neke vrste brezplačni promotorji Evrovizije. Organizatorji so jih sprejeli za svoje, dali so jim celo prostor v neposrednih prenosih, tako da je to privedlo do navzkrižne promocije.
"Letos gledamo v vlogi voditeljice vizažistko, ki ima na svojem YouTube kanalu čez 13 milijonov naročnikov in 13,8 milijona sledilcev na Instagramu. Ampak pozabljamo, da jih je pridobila zaradi svojih sposobnosti ličenja in ne zaradi poznavanja tekmovanja."
Merilo tega, kdo bo zmagal, so stavnice, ki pa pri napovedih niso vedno natančne. Klavdija Kopina vstop države na stavnico primerja z vstopom nove kriptovalute na trg.
"Na stavnicah ne gre za to, kako dobra je pesem, ampak bolj za to, kakšne možnosti imajo posamezne države za zmago. In tu je pesem še najmanjši dejavnik. Kajti pesmi pridejo v ospredje šele po tem, ko jih izvajalci predstavijo, stavnice pa potekajo vse leto."
O novih načinih promoviranja tekmovalnih skladb, o vlogerjih in o tem, kako delujejo stavnice, govori Klavdija Kopina, poznavalka zakulisja Eme in Evrovizije, sicer pa vodja programskih projektov na našem Multimedijskem centru, ki vstop države na stavnico primerja z vstopom nove kriptovalute na trg.
Evrovizija v obdobju družabnih omrežij je tekmovanje za čim večje število všečkov
Evrovizija v obdobju družabnih omrežij je resničnostni šov. Cilj je prepričati občinstvo, da si ti tisti, skozi katerega lahko gledalec projicira svoje življenje. Tako postaneta dva tedna na izboru eno samo tekmovanje za čim večje število všečkov. Poznavalka zakulisja Eme in Evrovizije, sicer pa vodja programskih projektov na našem Multimedijskem centru, Klavdija Kopina pravi, da se je zasuk v promociji zgodil pred enajstimi leti. Pred tem so skladbe skrivali, da bi vsem izvajalcem zagotovili enake pogoje, hkrati pa so s tem tudi osmišljali neposredni prenos tekmovanja po televiziji.
"Leta 2011 je na nemškem nacionalnem izboru zmagala 19-letna Lena in nekaj ur zatem je njena skladba Satellite prišla na vrh vseh pomembnih platform za pretočno glasbo, pozneje pa tudi na vrh lestvic radijskih postaj po Evropi. Leni je na koncu ostalo samo, da v Oslu stopi na oder, odpoje in zmaga je bila njena."
Tudi vlogerji so postali neke vrste brezplačni promotorji Evrovizije. Organizatorji so jih sprejeli za svoje, dali so jim celo prostor v neposrednih prenosih, tako da je to privedlo do navzkrižne promocije.
"Letos gledamo v vlogi voditeljice vizažistko, ki ima na svojem YouTube kanalu čez 13 milijonov naročnikov in 13,8 milijona sledilcev na Instagramu. Ampak pozabljamo, da jih je pridobila zaradi svojih sposobnosti ličenja in ne zaradi poznavanja tekmovanja."
Merilo tega, kdo bo zmagal, so stavnice, ki pa pri napovedih niso vedno natančne. Klavdija Kopina vstop države na stavnico primerja z vstopom nove kriptovalute na trg.
"Na stavnicah ne gre za to, kako dobra je pesem, ampak bolj za to, kakšne možnosti imajo posamezne države za zmago. In tu je pesem še najmanjši dejavnik. Kajti pesmi pridejo v ospredje šele po tem, ko jih izvajalci predstavijo, stavnice pa potekajo vse leto."
Slovenski smučarski tekači imajo dolgo zgodovino nastopanja na zimskih olimpijskih igrah. Najbolj pa izstopa seveda bronasta medalja Petre Majdič v Vancouvru leta 2009, ki je imela skoraj tragično predigro ...
Slovenski igralci so v nekdanji Jugoslaviji sestavljali večino v hokejski reprezentanci. Tudi na olimipijiskih igrah v Sarajevu je bilo tako.
Calgary je leta 1988 med slovenskimi junaki izluščil preprostega Matjaža Debelaka, ki se je v zadnjem trenutku uvrstil v olimpijsko reprezentanco, na koncu pa z dvema odličjema poskrbel za navdušenje. Šli smo po sledeh skakalne senzacije. S člani tedanjega srebrnega moštva. Ob Debelaku so ga sestavljali še Matjaž Zupan, Primož Ulaga in Miran Tepeš.
Čez 20 dni bo dopolnil 40 let, v Sočiju bo med najstarejšimi udeleženci, pa še vedno med favoriti za vsaj eno odličje. Je najbolj dominanten zimski športnik v svoji panogi – biatlonu – v katerem je 166- krat stal na zmagovalnem odru, kar 93-krat na najvišji stopnički, eno zmago pa ima tudi v svetovnem pokalu tekačev. Govorimo seveda o Norvežanu Oleju Einarju Bjoerndalnu, v naslednjih minutah pa se bomo dotaknili predvsem njegovega zlatega tedna pred dvanajstimi leti v Salt Lake Cityu.
Pogovor z novinarjem Dela in nekdanjim dopisnikom iz tujine Brankom Sobanom ob izidu njegove zbirke intervjujev Zločin brez kazni.
Sarajevo, 14. 2. 1984. Jure Franko na olimpijskem veleslalomu osvoji srebrno medaljo! Za nagrado dobi videorekorder, navijači sestavijo legendarni zapis: "Volimo Jureka više od bureka!" Kako se dogodkov izpred 30 let spominjajo Jure Franko, Bojan Križaj in Tone Vogrinec.
Danes mineva 50 let od umora Johna F. Kennedyja, ki je kljub kratkemu vladanju - v Beli hiši je prebival komaj 1000 dni - močno zaznamoval prejšnje stoletje. Zato so tudi pol stoletja kasneje mediji obsedeni z njegovo podobo.
Radio Študent in Val 202 sta za dobro uro združila moči. Skozi uro heca, nostalgij in tkanja prijateljskih vezi sta "vozila" Polona Torkar in Mitja Peček.
Neveljaven email naslov