Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vemo, tega o Evroviziji niste vedeli

22.05.2021

O novih načinih promoviranja tekmovalnih skladb, o vlogerjih in o tem, kako delujejo stavnice, govori Klavdija Kopina, poznavalka zakulisja Eme in Evrovizije, sicer pa vodja programskih projektov na našem Multimedijskem centru, ki vstop države na stavnico primerja z vstopom nove kriptovalute na trg.

Evrovizija v obdobju družabnih omrežij je tekmovanje za čim večje število všečkov

Evrovizija v obdobju družabnih omrežij je resničnostni šov. Cilj je prepričati občinstvo, da si ti tisti, skozi katerega lahko gledalec projicira svoje življenje. Tako postaneta dva tedna na izboru eno samo tekmovanje za čim večje število všečkov. Poznavalka zakulisja Eme in Evrovizije, sicer pa vodja programskih projektov na našem Multimedijskem centru, Klavdija Kopina pravi, da se je zasuk v promociji zgodil pred enajstimi leti. Pred tem so skladbe skrivali, da bi vsem izvajalcem zagotovili enake pogoje, hkrati pa so s tem tudi osmišljali neposredni prenos tekmovanja po televiziji.

"Leta 2011 je na nemškem nacionalnem izboru zmagala 19-letna Lena in nekaj ur zatem je njena skladba Satellite prišla na vrh vseh pomembnih platform za pretočno glasbo, pozneje pa tudi na vrh lestvic radijskih postaj po Evropi. Leni je na koncu ostalo samo, da v Oslu stopi na oder, odpoje in zmaga je bila njena."

Tudi vlogerji so postali neke vrste brezplačni promotorji Evrovizije. Organizatorji so jih sprejeli za svoje, dali so jim celo prostor v neposrednih prenosih, tako da je to privedlo do navzkrižne promocije.

"Letos gledamo v vlogi voditeljice vizažistko, ki ima na svojem YouTube kanalu čez 13 milijonov naročnikov in 13,8 milijona sledilcev na Instagramu. Ampak pozabljamo, da jih je pridobila zaradi svojih sposobnosti ličenja in ne zaradi poznavanja tekmovanja."

Merilo tega, kdo bo zmagal, so stavnice, ki pa pri napovedih niso vedno natančne. Klavdija Kopina vstop države na stavnico primerja z vstopom nove kriptovalute na trg.

"Na stavnicah ne gre za to, kako dobra je pesem, ampak bolj za to, kakšne možnosti imajo posamezne države za zmago. In tu je pesem še najmanjši dejavnik. Kajti pesmi pridejo v ospredje šele po tem, ko jih izvajalci predstavijo, stavnice pa potekajo vse leto."


Val 202

2505 epizod

Val 202

2505 epizod


Vemo, tega o Evroviziji niste vedeli

22.05.2021

O novih načinih promoviranja tekmovalnih skladb, o vlogerjih in o tem, kako delujejo stavnice, govori Klavdija Kopina, poznavalka zakulisja Eme in Evrovizije, sicer pa vodja programskih projektov na našem Multimedijskem centru, ki vstop države na stavnico primerja z vstopom nove kriptovalute na trg.

Evrovizija v obdobju družabnih omrežij je tekmovanje za čim večje število všečkov

Evrovizija v obdobju družabnih omrežij je resničnostni šov. Cilj je prepričati občinstvo, da si ti tisti, skozi katerega lahko gledalec projicira svoje življenje. Tako postaneta dva tedna na izboru eno samo tekmovanje za čim večje število všečkov. Poznavalka zakulisja Eme in Evrovizije, sicer pa vodja programskih projektov na našem Multimedijskem centru, Klavdija Kopina pravi, da se je zasuk v promociji zgodil pred enajstimi leti. Pred tem so skladbe skrivali, da bi vsem izvajalcem zagotovili enake pogoje, hkrati pa so s tem tudi osmišljali neposredni prenos tekmovanja po televiziji.

"Leta 2011 je na nemškem nacionalnem izboru zmagala 19-letna Lena in nekaj ur zatem je njena skladba Satellite prišla na vrh vseh pomembnih platform za pretočno glasbo, pozneje pa tudi na vrh lestvic radijskih postaj po Evropi. Leni je na koncu ostalo samo, da v Oslu stopi na oder, odpoje in zmaga je bila njena."

Tudi vlogerji so postali neke vrste brezplačni promotorji Evrovizije. Organizatorji so jih sprejeli za svoje, dali so jim celo prostor v neposrednih prenosih, tako da je to privedlo do navzkrižne promocije.

"Letos gledamo v vlogi voditeljice vizažistko, ki ima na svojem YouTube kanalu čez 13 milijonov naročnikov in 13,8 milijona sledilcev na Instagramu. Ampak pozabljamo, da jih je pridobila zaradi svojih sposobnosti ličenja in ne zaradi poznavanja tekmovanja."

Merilo tega, kdo bo zmagal, so stavnice, ki pa pri napovedih niso vedno natančne. Klavdija Kopina vstop države na stavnico primerja z vstopom nove kriptovalute na trg.

"Na stavnicah ne gre za to, kako dobra je pesem, ampak bolj za to, kakšne možnosti imajo posamezne države za zmago. In tu je pesem še najmanjši dejavnik. Kajti pesmi pridejo v ospredje šele po tem, ko jih izvajalci predstavijo, stavnice pa potekajo vse leto."


21.10.2020

Tisti, ki v sebi ne nosi neke žalosti, se ne bo nikdar znal dobro smejati

Pred skorajšnjim izidom dokumentarnega filma, ki nastaja ob 30. obletnici izida njegove prve plošče Štorije in baldorije, se z Iztokom Mlakarjem pogovarjamo o ... teatru glasbe


17.10.2020

Jurgen Boos, direktor knjižnega sejma v Frankfurtu

V nedeljo se bo končal 72. knjižni sejem v Frankfurtu, ki so ga naslovili posebna edicija. Gre namreč za eksperiment, ki ga je, soočena z omejitvami potovanj in združevanj, razvila ekipa direktorja Jürgena Boosa. Tokratna edicija je namreč skoraj docela digitalna. Tudi Slavoj Žižek, Ana Roš in Alenka Zupančič, ki jih še lahko ujamete na današnjem knjižnem festivalu, vrhunec katerega bo enourni pogovor s kanadsko pisateljico Margaret Atwood ob 20.00, bodo vidni in slišani le na spletu. Eden od vtisov, ki spremlja sejem, je ogromna in bogata, obenem pa precej nepregledna ponudba. V prispevku o letošnjem nenavadnem sejmu pa več Polona Balantič, naša kolegica s Televizije Slovenija, ki se je pogovorila z direktorjem sejma.


17.10.2020

Biti vodnik reševalnega psa je način življenja!

O psih kot pomočnikih pri iskanju in reševanju ljudi so prvi pisali menihi v švicarskem samostanu sveti Bernard, ki je postal znan po tem, da so ob pomoči psov bernardincev iskali izgubljene popotnike čez prelaz. Ob koncu 30. let prejšnjega stoletja so švicarski gorski reševalci spoznali, da lahko psi odkrijejo tudi ponesrečenca v snežnih plazovih, izkazali pa so se tudi v drugi svetovni vojni, ko so prav psi v okolici Stalingrada našli 200.000 ranjencev. Za iskanje ljudi v ruševinah po bombnih napadih so pse prvi začeli uporabljati v Angliji. Pri nas je Kinološka zveza prvi tečaj za šolanje reševalnih psov za iskanje v snežni plazovini prvič organizirala leta 1970 pod Stolom. Kako reševati poškodovane ljudi v ruševini, pa so pse učili v ruševinah podrtih hiš na trasi avtoceste Ljubljana-Vrhnika. Danes so vodniki reševalnih psov v Sloveniji organizirani v Enoti reševalnih psov v okviru Kinološke zveze Slovenije ter v Zvezi vodnikov reševalnih psov in delujejo v društvih in klubih po Sloveniji. Vsi vodniki reševalnih psov v Sloveniji so prostovoljci in to ni njihov hobi, je način življenja.


16.10.2020

Defibrilatorja povezala dve vasi

Poslušalec Branko dokazuje, kako pomembno je takojšnje ukrepanje. Že en sam človek lahko ogromno spremeni in reši življenje!


16.10.2020

Priporočilo Nace Breitenberger

Nace Breitenberger iz Idrije se je prostovoljcem na Tom telefonu pridružil pred 28-imi leti. Dolgoletni pedagog je prostovoljec in predsednik Planinskega društva Idrija in tudi velik ljubitelj knjig.


16.10.2020

Kot 'koronadružba' postajamo obubožani, potrti

Nemedicinske vidike, ki jih ustvarja aktualna koronadoba, komentira profesorica na ljubljanski Fakulteti za socialno delo Darja Zaviršek. Opozarja, da imajo ukrepi premalo posluha za partikularnosti.


13.10.2020

Dostava hrane

Pred časom je bila sopomenka za dostavo hrane prek telefona naročena pizza. Na škatli je bil enak logotip kot na uniformi in vozilu dostavljavca. Danes pa lahko izbiramo med različnimi jedmi iz številnih restavracij v naši bližini. Naročilo in dostava pogosto nista več v domeni gostinskega obrata. Podjetja, ki nastopajo kot posredovalci naročil in imajo lastno floto dostavljavcev hrane, pri nas sta to eHrana in Wolt, želijo postopek čim bolj poenostaviti, pospešiti in ga približati uporabnikom. Kako jim to uspeva ter kakšne so izkušnje dostavljalcev in uporabnikov?


10.10.2020

Mladi s protestom do uresničitve svojih pravic

Danes se ob 13. uri odvija protest slovenskih študentk in študentov z avstrijske Koroške. Študentka Julija je ena od organizatork protesta ter predstavnica Kluba študentk in študentov na Dunaju. Pove, da bo protest potekal tako, da "bomo skupaj prehodili Celovec. Ob točkah v mestu bo vsakič ena organizacija spregovorila in imela govor. Cela demonstracija danes se bo kontekstualizirala iz različnih vidikov."


10.10.2020

Srednji generaciji je bilo dogajanje dolgo zamolčano

Pogovor z Markom Sternom, piscem besedil in bobnarjem v skupini Bališ.


10.10.2020

Dobro razvita slovenska storitvena dejavnost

Pogovor s Felixom Wieserjem, podpredsednikom Slovenske gospodarske zveze.


09.10.2020

Rudi Vouk, odvetnik in aktivist

Rudi Vouk je odvetnik in aktivist. Pove, da so ostali na četrt poti. "Če bi nam člen 7 izpolnili takoj, ko bi ga morali, leta 1955, bi imeli na Koroškem okoli 800 krajev z dvojezičnimi krajevnimi napisi in bi bilo navzen vidno, kje živimo. Potem desetljetja dolgo niso naredili nič, dokler Ustavno sodišče ni odločilo, da bi morali. Ustavno sodišče je bilo malo bolj ohlapno, uresničili bi dvojezične napise 350 krajev, pa tudi tega niso naredili, ponovno samo polovico rečenega."


09.10.2020

Vladimir Wakounig, sociolog z Univerze AlpeAdria Celovec

Ekonomska situacija na Koroškem je vplivala na izid plebiscita. Takratna generacija koroških Slovencev je bila v prvi vrsti odvisna od delodajalcev, deloma so to bili kmetje. Vladimir Wakounig, sociolog z Univerze AlpeAdria Celovec meni, da je bilo pri nekaterih srce zelo močno. "Če pogledam svojega dedka, on je bil goreč Slovenec, samostojen kovač, ki je iz borne kovačije naredil zelo dobro kovačijo, v tistih letih se je boril. Na drugi strani poznam kmete, ki so Slovenci, a so bili odvisni od trga. Takšni ljudje so se odločili za Republiko Avstrijo. Predvsem intelektualci, ki so imeli popolnoma drug pogled na politične stvari, so se odločali s srcem in za ohranjanje slovenščine, ker niso zaupali koroški propagandi."


09.10.2020

Sedanjost in prihodnost Slovencev na avstrijskem Koroškem

Ni več veliko krajev na avstrijskem Koroškem, kjer bi večina mladih govorila slovensko, opozarja študentka in aktivistka Lena Kolter, ki pove, da "nas je veliko, ki se ne strinjamo in ne praznujemo tega praznika in pomembno je, da se nas končno enkrat sliši.”


09.10.2020

Zgodovinski pogled na 100. obletnico koroškega plebiscita

Ob 100. obletnici koroškega plebiscita se je Val 202 odpravil pred Slovensko gimnazijo v Celovcu z namenom, da raziščemo zgodovino, sedanjost in prihodnost koroških Slovencev. Zgodovinar Teodor Domej v pogovoru z Damjanom Zorcem odstira pogled na dogajanje v začetku 20. stoletja in na manj znane dogodke, ki so pomembno vplivali na rezultat plebiscita.


08.10.2020

Grškim nacistom se ni sodilo za njihove politične aktivnosti in ideološke ambicije

Po maratonskem sodnem procesu se je po petih letih in pol končalo sojenje proti grškim neonacistom Zlata zora. Sodišče je vidne vodilne člane spoznalo za krive vodenja in organiziranja kriminalne združbe. Sodišče je tudi odločilo, da je podpornik stranke Jorgos Rupakias kriv umora 34-letnega raperja Pavlosa Fisasa leta 2013. Grozi mu najdaljša zaporna kazen. V procesu so članom stranke sodili tudi v dveh primerih zaradi poskusa umora, in sicer egiptovskih ribičev 12. junija 2012 in članov komunističnega sindikata PAME 12. septembra 2013. Kaj to sojenje in obsodba pomeni za grško družbo? Se je s tem res znebila nacizma? V analizi s Katjo Lihtenvalner, poročevalko Večera iz Aten.


06.10.2020

Kickstarter končno tudi v Sloveniji

Po več kot desetih letih delovanja bo Kickstarter, globalno najbolj priljubljena platforma za množično financiranje, končno zaživel tudi v Sloveniji. Ob tej priložnosti je v Slovenijo pripotovala Heather Corocan, direktorica dizajna in tehnologije, ki pojasnjuje, kaj prihod platforme v Slovenijo sploh pomeni in odgovarja na dileme o prihodnosti Kickstarterja.


06.10.2020

30 let TOM telefona

V Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu so pripravili razstavo, posvečeno 30-letnemu delovanju TOM telefona, telefona za otroke in mladostnike. Ta je začel delovati v času, ko veliko ljudi doma še ni imelo telefonskega priključka in so bile telefonske govorilnice nekaj vsakdanjega. V treh desetletjih so zabeležili 800 000 stikov. V začetku so klicale predvsem deklice, pozneje se je številka teh izenačila s fanti, najpogosteje pa kličejo mladi, stari med 13 in 15 let. Stalnica med težavami so ljubezen, odnosi v družini, težave v šoli, zadnja leta se povečujejo težave, povezane z internetom, oglašajo pa se tudi starejši od 25 let, ki imajo dileme povezane z zaposlitvijo, stanovanjsko problematiko in osamosvojitvijo.


06.10.2020

75 let podjetja Elan

24. septembra leta 1945 je nekdanji smučarski skakalec, predvsem pa vizionar, Rudi Finžgar, v Begunjah na Gorenjskem ustanovil zadrugo za izdelavo športnega orodja in jo poimenoval Elan. Letos torej podjetje, ki je predvsem z zmagami Ingemarja Stenmarka postalo znano v Evropi pa tudi izven nje, praznuje 75 let obstoja. V kakšni kondiciji je zimska divizija podjetja, s katero se je vse skupaj začelo?


Stran 27 od 126
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov