Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O novih načinih promoviranja tekmovalnih skladb, o vlogerjih in o tem, kako delujejo stavnice, govori Klavdija Kopina, poznavalka zakulisja Eme in Evrovizije, sicer pa vodja programskih projektov na našem Multimedijskem centru, ki vstop države na stavnico primerja z vstopom nove kriptovalute na trg.
Evrovizija v obdobju družabnih omrežij je tekmovanje za čim večje število všečkov
Evrovizija v obdobju družabnih omrežij je resničnostni šov. Cilj je prepričati občinstvo, da si ti tisti, skozi katerega lahko gledalec projicira svoje življenje. Tako postaneta dva tedna na izboru eno samo tekmovanje za čim večje število všečkov. Poznavalka zakulisja Eme in Evrovizije, sicer pa vodja programskih projektov na našem Multimedijskem centru, Klavdija Kopina pravi, da se je zasuk v promociji zgodil pred enajstimi leti. Pred tem so skladbe skrivali, da bi vsem izvajalcem zagotovili enake pogoje, hkrati pa so s tem tudi osmišljali neposredni prenos tekmovanja po televiziji.
"Leta 2011 je na nemškem nacionalnem izboru zmagala 19-letna Lena in nekaj ur zatem je njena skladba Satellite prišla na vrh vseh pomembnih platform za pretočno glasbo, pozneje pa tudi na vrh lestvic radijskih postaj po Evropi. Leni je na koncu ostalo samo, da v Oslu stopi na oder, odpoje in zmaga je bila njena."
Tudi vlogerji so postali neke vrste brezplačni promotorji Evrovizije. Organizatorji so jih sprejeli za svoje, dali so jim celo prostor v neposrednih prenosih, tako da je to privedlo do navzkrižne promocije.
"Letos gledamo v vlogi voditeljice vizažistko, ki ima na svojem YouTube kanalu čez 13 milijonov naročnikov in 13,8 milijona sledilcev na Instagramu. Ampak pozabljamo, da jih je pridobila zaradi svojih sposobnosti ličenja in ne zaradi poznavanja tekmovanja."
Merilo tega, kdo bo zmagal, so stavnice, ki pa pri napovedih niso vedno natančne. Klavdija Kopina vstop države na stavnico primerja z vstopom nove kriptovalute na trg.
"Na stavnicah ne gre za to, kako dobra je pesem, ampak bolj za to, kakšne možnosti imajo posamezne države za zmago. In tu je pesem še najmanjši dejavnik. Kajti pesmi pridejo v ospredje šele po tem, ko jih izvajalci predstavijo, stavnice pa potekajo vse leto."
O novih načinih promoviranja tekmovalnih skladb, o vlogerjih in o tem, kako delujejo stavnice, govori Klavdija Kopina, poznavalka zakulisja Eme in Evrovizije, sicer pa vodja programskih projektov na našem Multimedijskem centru, ki vstop države na stavnico primerja z vstopom nove kriptovalute na trg.
Evrovizija v obdobju družabnih omrežij je tekmovanje za čim večje število všečkov
Evrovizija v obdobju družabnih omrežij je resničnostni šov. Cilj je prepričati občinstvo, da si ti tisti, skozi katerega lahko gledalec projicira svoje življenje. Tako postaneta dva tedna na izboru eno samo tekmovanje za čim večje število všečkov. Poznavalka zakulisja Eme in Evrovizije, sicer pa vodja programskih projektov na našem Multimedijskem centru, Klavdija Kopina pravi, da se je zasuk v promociji zgodil pred enajstimi leti. Pred tem so skladbe skrivali, da bi vsem izvajalcem zagotovili enake pogoje, hkrati pa so s tem tudi osmišljali neposredni prenos tekmovanja po televiziji.
"Leta 2011 je na nemškem nacionalnem izboru zmagala 19-letna Lena in nekaj ur zatem je njena skladba Satellite prišla na vrh vseh pomembnih platform za pretočno glasbo, pozneje pa tudi na vrh lestvic radijskih postaj po Evropi. Leni je na koncu ostalo samo, da v Oslu stopi na oder, odpoje in zmaga je bila njena."
Tudi vlogerji so postali neke vrste brezplačni promotorji Evrovizije. Organizatorji so jih sprejeli za svoje, dali so jim celo prostor v neposrednih prenosih, tako da je to privedlo do navzkrižne promocije.
"Letos gledamo v vlogi voditeljice vizažistko, ki ima na svojem YouTube kanalu čez 13 milijonov naročnikov in 13,8 milijona sledilcev na Instagramu. Ampak pozabljamo, da jih je pridobila zaradi svojih sposobnosti ličenja in ne zaradi poznavanja tekmovanja."
Merilo tega, kdo bo zmagal, so stavnice, ki pa pri napovedih niso vedno natančne. Klavdija Kopina vstop države na stavnico primerja z vstopom nove kriptovalute na trg.
"Na stavnicah ne gre za to, kako dobra je pesem, ampak bolj za to, kakšne možnosti imajo posamezne države za zmago. In tu je pesem še najmanjši dejavnik. Kajti pesmi pridejo v ospredje šele po tem, ko jih izvajalci predstavijo, stavnice pa potekajo vse leto."
"Slučajev napada medveda je v Sloveniji razmeroma malo. Najbolj pomembno je to, da se prepričamo, da je medved sam. Najbolj nesrečno je to, da bežiš od medvedke proti mladičem. Mladiči pa bežijo večinoma na drevesa. Veliko napadov se zgodi z izzivanjem. Ljudje nimajo pred očmi tega, da medved teče zelo hitro. Več kot 60 km/h, kar pomeni, da nekih realnih šans, da zbežiš nimaš. Ni vedno dobro, da se obrneš in začneš bežati."
Igralec in komedijant Matjaž Javšnik predlaga knjigo o prijateljstvu, človečnosti in medsebojnih odnosih.
Najbolj sijoči in izstopajoči, mamljivi in 'obljubljivi', edinstveni in neponovljivi, najkakovostnejši in najbolj kvalitetni oglasi s popolnim jamstvom in z življenjsko garancijo; kljub totalni neresnosti bolj resnični od pravih in totalno bolj pravi od resnih – samo do konca poletja!
DJ Umek, Marko Nastić, Burak Yeter, Mike Vale in Damjan Bizilj o napornem življenjskem slogu didžejev, ki lahko vodi do hudih težav z zdravjem. Ko imaš enkrat ekipo več deset ljudi, ki je odvisna predvsem od tvojih špilov in ustvarjanja nenehnih hitov, so pritiski enormni.
Nevroznanstvenik z liverpoolske univerze Johna Mooresa dr. Francis McGlone raziskuje dotikanje in občutenje. Pravi, da postajamo vse manj dotikajoča se družba. Zapostavljanje otrok in bližnjih z odrekanjem dotikanja lahko pomeni odsotnost empatije in nenormalne odnose med posamezniki. Na ugoden dotik in objem se namreč odziva živčevje v koži, ki sproža nagrajevalni mehanizem – impulz, ključen za razvoj možganov.
Za obiskovalce festivala Exit se je konec tedna začel že včeraj, prvi festivalski dan je privabil 44.000 ljudi. Salvino je na Exit prišel s Kajmanskih otokov, najbolj se veseli koncerta Ziggyja Marleyja. Neposredni prenos koncerta Ziggyja Marleyja na Val 202 ob 22.30
Knjiga ali e-knjiga? Beletrinin sodelavec za e-knjigo Matic Razpet pravi oboje.
Festivalska 202 ekipa v Novem Sadu spremlja Exit 2018. Do nedelje na Valu 202 prenosi koncertov, zanimivi intervjuji in svetovne glasbene zvezde! Jernej, Gašper, Jan in Maruša bodo do nedelje poskušali ubesedit Instagram fotografije približno 50.000 mladih. Toliko ljudi v zadnjih letos obišče festival Exit na Petrovaradinski trdnjavi v Novem Sadu!
Poletje je čas, ko si številni spočijejo od vsakdanjih obveznosti in dajo možgane na off, noge pa v zrak. Pripeka nas že pregovorno bolj utrudi, zato je dopust po celoletnem delu še kako dobrodošel. A vsi bi se verjetno strinjali z mano, da je ta vedno prekratek. Ko se imate dobro, bi to pač radi nadaljevali. A po dveh tednih, mogoče treh – če imate srečo – boste spet na mestu, ki vam je omogočilo, da ste se na dopust sploh odpravili. Razen če si omislite službo, ki jo lahko opravljate od koder koli. To je storil Danec Palle Bo, ki je prodal svoje imetje in zapustil državo, da bi spoznal nove kulture. Z veseljem se je odpovedal lagodnemu življenju, ki ga je imel pred potovanjem. Sicer mu včasih pade na misel ideja, da bi se ustalil, predvsem ker si želi svoj prostor, mogoče bi rad kdaj pogledal na steno in tam videl fotografije svoje družine, a se takoj pomiri, ko ugotovi, kakšen privilegij ima, da ga v svoja domovanja spustijo popolni tujci. Pogosto namreč prenoči kar na kavču, v angleščini temu pravimo “couchsurfing”, in uživa v zgodbah zanimivih lokalnih prebivalcev.
Dušica Kunaver je publicistka, upokojena profesorica angleščine in ruščine. Kot zbiralka ljudske dediščine ter kot avtorica ali soavtorica je izdala več kot devetdeset knjig o slovenskem ljudskem izročilu, anglistiki, pedagogiki pa tudi o alpinizmu. Čeprav se je lani pri njeni starosti prva številka spremenila v osem, je gospa Dušica Kunaver še vedno dejavna in veliko predava. Druženje z njo je zaradi njenega načina pripovedovanja in znanja vedno posebno.
V ljubljanski Galeriji Kresija so odprli razstavo Lutke v maskah, ki zaobjema izjemni 35 letni opus Eke Vogelnik na področju gledališke, televizijske in literarne likovnosti.
Pevec in tekstopisec Aleksander Raztresen priporoča album Noonday Dream britanskega glasbenika Bena Howarda.
Pravnica na področju človekovih pravic, direktorica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij Katerina Bervar Sternad se med drugim zavzema za aktivno državljanstvo mladih. Z vzgojo za aktivno državljanstvo pa je povezan tudi njen knjižni namig.
Hipsterji, punkerji, fejmiči in ljubitelji narodnozabavne glasbe: zakaj prav vsi nosijo majico z logotipom rockovske zasedbe Guns N’ Roses, pa je morda niti ne poznajo? Je upor, da nosiš nekaj, s čimer se ne moreš identificirati? Ali je upor prav to, da se z nečim lahko povežeš? Kaj pa nogavice v sandalah, nekaj, čemur smo včasih zaničevalno rekli, da je češko … O tem z mladimi in nekoč mladimi!
Damjan Bizilj je tour manager svetovno znanega DJ Umeka. To v prevodu pomeni, da z Urošem poletje preživljata v dvoje.
Med letošnjimi dobitniki Steletove nagrade Slovenskega konservatorskega društva je tudi Slavko Šorli iz Kneških Raven na Tolminskem, ki ima le še štiri stalne prebivalce. Pred osmimi leti se je prav na njegovo pobudo vas na več kot 700 metrih nadmorske višine priključila Triglavskemu narodnemu parku. Nagrado si je prislužil z obnovo gospodarskih objektov na domačiji ter obnovo slamnatih in lesenih streh na objektih kulturne dediščine v Posočju. Je namreč eden zadnjih mojstrov s tem znanjem, ki se ga je priučil od svojega očeta Avguština.
Računalniške igre so super zabava, lahko so pa tudi zelo resna služba. Prinašajo tekmovanja na visoki ravni, milijonske vložke in izkupičke. O računalniških igrah razpravljajo: Sergej Hvala, igralec in ustvarjalec videoiger; Mihael Mehle, profesionalni igralec videoiger, ki živi in igra v Berlinu; Samo Zavašnik in Nuša Klepec iz društva, ki promovira elektronske športe v Sloveniji. Foto: Sergey Galyonkin (Flickr)
Ko ga je mama po končani uzbeški osnovni šoli z ruskim programom vprašala, ali si želi izobraževati v tujini, je odgovoril pritrdilno. Akmal Alikhujaev razlaga, da je mamo Slovenija prepričala zaradi kakovostnega izobraževalnega sistema in varnosti. Vpisala ga je na II. gimnazijo Maribor. Dijak po dveh letih govori slovensko, obvlada še tri druge jezike, sodeluje v debatnih krožkih in pozorno spremlja aktualno politično dogajanje.
Umetnostna zgodovinarka Beti Žerovc priporoča delo o igralki Mariji Veri ter zgodovinsko študijo o kulturnopolitičnih razhajanjih v Sloveniji med svetovnima vojnama
Neveljaven email naslov