Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Člani skupine Maneskin so tisti rokerji, ki so s 65. tekmovanja za pesem Evrovizije domov odšli z zmago. Stari so od 18 do 22 let, svojo samozavest pripisujejo igranju na ulicah Rima, kjer so začeli svojo glasbeno pot.
Navdušili so Evropo, kmalu bodo svet
Člani skupine Måneskin so tisti rokerji, ki so s 65. tekmovanja za pesem Evrovizije domov odšli z zmago. Presenečenje? Nikakor. Zadevo so vzeli zelo resno, vsako vajo so odigrali, kot bi šlo zares, prav tako so dneve v Rotterdamu izkoristili za promocijo in v skrbno izbranih oblačilih, vsak član je imel s seboj dvanajst različnih stajlingov, kar jih je skupaj naneslo 48, pridno so odgovarjali na nešteto novinarskih vprašanj.
Pravijo, da je radio za njih zelo pomemben medij za širjenje glasbe: "Če ti uspe navdušiti poslušalca samo s tem, ko sliši tvojo skladbo, je glasba v ospredju in to je zelo lepo. Na ta račun bo potem poiskal več o tebi," pravi basistka Victoria De Angelis.
Stari so od 18 do 22 let, svojo samozavest pripisujejo igranju na ulicah Rima, kjer so začeli svojo glasbeno pot. "Veliko poguma in iznajdljivosti potrebuješ, da v takem okolju nastopiš in pridobiš pozornost mimoidočih," razlaga frontman skupine Damiano David, čigar glas in stas sta zmešala glave tako ženskega kot moškega evrovizijskega občinstva.
Ulica njihovega načina oblačenja ni vedno razumela in jim pri tem ni prizanašala, lažje pa je bilo, saj so jih družina in prijatelji zelo podpirali. Skozi čas so se navadili grdih komentarjev in začeli razumeti, da ne delajo ničesar narobe s tem, ko si dovolijo biti to, kar so. Verjamejo, da ljudje obsojajo, ker se bojijo tistega, česar ne poznajo. In to jih je pripeljalo od ulic Rima do zmage na evrovizijskem odru. Pa bi pravi rokerji resnično želeli nastopiti na tem tekmovanju?
"Evrovizijski oder je velika priložnost, da predstaviš svojo glasbo Evropi in upaš, da ji boš všeč. Skladbe, ki jih igraš, so iste na vsakem odru, zakaj bi bile primerne za neki oder in za drugega ne."
In ravno koncertnih odrov se v prihodnje najbolj veselijo, ti jim pomenijo več kot vsi ogledi, všečki. Ko kupiš vstopnico in se prideš potit z njimi v dvorano, to je tisto, zaradi česar delajo to. Držimo pesti, da jih bomo kmalu videli tudi na kakšnem slovenskem odru.
Člani skupine Maneskin so tisti rokerji, ki so s 65. tekmovanja za pesem Evrovizije domov odšli z zmago. Stari so od 18 do 22 let, svojo samozavest pripisujejo igranju na ulicah Rima, kjer so začeli svojo glasbeno pot.
Navdušili so Evropo, kmalu bodo svet
Člani skupine Måneskin so tisti rokerji, ki so s 65. tekmovanja za pesem Evrovizije domov odšli z zmago. Presenečenje? Nikakor. Zadevo so vzeli zelo resno, vsako vajo so odigrali, kot bi šlo zares, prav tako so dneve v Rotterdamu izkoristili za promocijo in v skrbno izbranih oblačilih, vsak član je imel s seboj dvanajst različnih stajlingov, kar jih je skupaj naneslo 48, pridno so odgovarjali na nešteto novinarskih vprašanj.
Pravijo, da je radio za njih zelo pomemben medij za širjenje glasbe: "Če ti uspe navdušiti poslušalca samo s tem, ko sliši tvojo skladbo, je glasba v ospredju in to je zelo lepo. Na ta račun bo potem poiskal več o tebi," pravi basistka Victoria De Angelis.
Stari so od 18 do 22 let, svojo samozavest pripisujejo igranju na ulicah Rima, kjer so začeli svojo glasbeno pot. "Veliko poguma in iznajdljivosti potrebuješ, da v takem okolju nastopiš in pridobiš pozornost mimoidočih," razlaga frontman skupine Damiano David, čigar glas in stas sta zmešala glave tako ženskega kot moškega evrovizijskega občinstva.
Ulica njihovega načina oblačenja ni vedno razumela in jim pri tem ni prizanašala, lažje pa je bilo, saj so jih družina in prijatelji zelo podpirali. Skozi čas so se navadili grdih komentarjev in začeli razumeti, da ne delajo ničesar narobe s tem, ko si dovolijo biti to, kar so. Verjamejo, da ljudje obsojajo, ker se bojijo tistega, česar ne poznajo. In to jih je pripeljalo od ulic Rima do zmage na evrovizijskem odru. Pa bi pravi rokerji resnično želeli nastopiti na tem tekmovanju?
"Evrovizijski oder je velika priložnost, da predstaviš svojo glasbo Evropi in upaš, da ji boš všeč. Skladbe, ki jih igraš, so iste na vsakem odru, zakaj bi bile primerne za neki oder in za drugega ne."
In ravno koncertnih odrov se v prihodnje najbolj veselijo, ti jim pomenijo več kot vsi ogledi, všečki. Ko kupiš vstopnico in se prideš potit z njimi v dvorano, to je tisto, zaradi česar delajo to. Držimo pesti, da jih bomo kmalu videli tudi na kakšnem slovenskem odru.
Kaj ljudi iz pokoja vleče na položaj ministrov? Ali je prišel čas, da v Sloveniji uvedemo gerontokracijo? Na ta vprašanja Mihi iskal odgovore s poslušalci jutrnajih nebuloz.
Happy Ol McWeasel je sedemčlanska štajerska zasedba, ki navdušuje s keltskim punk rockom. Pred dvema letoma so izdali prvenec No Offense, s katerim so letos okužili tudi Japonce ter ga za njihov trg izdali ponovno.
Enostavno, a pazite, ker je pa na koncu past: Ali naj država še plačuje glasbeno šolo?
Karmakoma so nas v začetku leta pritegnili s prvencem Imagionation & Mechanical Metamorphoses, navdušujejo pa tudi z energičnimi nastopi v živo.
Mihi je že zgodaj zjutraj skušal ugotoviti, zakaj tako radi spremljamo resničnostne šove.
V kantavtorski glasbeni zvrsti je bil pri nas med naprednejšimi. Tomaž Pengov, ki je tiho “odpotoval” februarja letos, se je z vinilno izdajo Odpotovanja (bilo je v začetku sedemdesetih), zapisal kot prvi glasbeni ustvarjalec z objavljenim kantavtorskim albumom v nekdanji skupni državi. Tako veličastni so bili njegovi glasbeni začetki. In prav takšna so bila vsa nadaljna Pengovova glasbena dejanja. A ne le glasbena.
Mihi se je zjutraj s poslušalci spraševal, zakaj uvajamo davek na sladke pijače - res hoče država, da spijemo manj in smo zdravi pa s tem ne napolnimo proračuna? Ali je morda obratno?
V kantavtorski glasbeni zvrsti je bil pri nas med naprednejšimi. Tomaž Pengov, ki je tiho “odpotoval” februarja letos, se je z vinilno izdajo Odpotovanja (bilo je v začetku sedemdesetih), zapisal kot prvi glasbeni ustvarjalec z objavljenim kantavtorskim albumom v nekdanji skupni državi. Tako veličastni so bili njegovi glasbeni začetki. In prav takšna so bila vsa nadaljna Pengovova glasbena dejanja. A ne le glasbena.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini Drugega vala se tokrat koncentriramo izključno na nov, tretji album danskih Iceage. S ploščo Plowing Into the Field of Love so presenetili in presegli vsa pričakovanja. Prerasli so adolescentno infantilnost in postali zrela zasedba, ki piše in igra nevarne, blatne, zakajene, a popolne rock komade. V tretjem delu bodo v prvem planu dekleta. Olivia Louvel ima že 5.album z naslovom Beauty Sleep. Dve norveški pevki, Jenny Hval in Susanna sta združili moči na albumu Meshes Of Voice. S tretjim solističnim albumom se predstavlja Laetitia Sadier, nekdaj prvi glas skupine Stereolab. Poslušamo torej izbor z albuma Something Shines.
Maja Drobne je tri mesece kot prostovoljka prek Zavoda Voluntartiat preživela v Beninu. Z nami je delila svojo izkušnjo.
Promocijski koncert skupine Mi2 ob izdaji novega albuma Cela jeba v ljubljanski Cvetličarni.
Po lanskem premoru so ustvarjalke in ustvarjalci različnih glasbenih zvrsti v uredništvo za glasbo Vala 202 letos do 15. aprila znova pošiljali svoje pesmi za novo kompilacijo Imamo dobro glasbo. Prejeli smo več kot 170 prijav glasbenikov in skupin, ki so skupaj poslali približno 250 skladb. Žirija je med njimi izbrala štirinajst pesmi, ki sestavljajo šesto kompilacijo Imamo dobro glasbo – Val014. Kompilacija Val014 je že izšla pri ZKP RTV Slovenija, na koncertu v ljubljanski Cvetličarni pa so nastopili The Swingtones, Alkimija in Jardier.
Kaj je ebola? Se je kaj bojite? Ste pripravljeni na epidemijo? Na ta vprašanja je odgovore s poslušalci Miha Šalehar iskal v torkovem jutru na Valu 202.
5-članski kolektiv iz Podgurja je edina domača avtorska instrumentalna dub zasedba. Pri nas praktično brez konkurence pa vendar je vsak njihov izdelek presežek tako znotraj dub glasbe kot v širšem glasbeno ustvarjalnem in produkcijskem pogledu.
Tokrat v Aritmičnih Ana Pupedan. To ni ime in priimek dekleta. Je pivška glasbena skupina, ki v primorskem narečju pomeni uro ena popoldan.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini Drugega vala predstavljamo neverjetno produktivni rockovski imeni iz San Francisca in stari znanki Drugega vala, v zadnjem delu pa sami veterani.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini Drugega vala predstavljamo ameriški bend VAZ, ki ga tvorita člana tria Hammerhead in ki ga lahko ujamete v živo na ljubljanskem 24-urnem klubsko-koncertnem dogodku 24h Party People, na katerem se bo v 24 urah zvrstilo natančno 24 zasedb oziroma koncertov. V zadnjem delu nekaj retromanije, nekaj aktualnih izdaj.
V jutranjih nebulozah je Miha Šalehar s poslušalci razpravljal o potrošniških nategih - čudežni vodi, čokoladi za hujšanje pa margarini z okusom masla in mehčalcem z vonjem Provanse. Niso vsi nategi slabi, nekateri so prav ljubki.
Neveljaven email naslov