Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Člani skupine Maneskin so tisti rokerji, ki so s 65. tekmovanja za pesem Evrovizije domov odšli z zmago. Stari so od 18 do 22 let, svojo samozavest pripisujejo igranju na ulicah Rima, kjer so začeli svojo glasbeno pot.
Navdušili so Evropo, kmalu bodo svet
Člani skupine Måneskin so tisti rokerji, ki so s 65. tekmovanja za pesem Evrovizije domov odšli z zmago. Presenečenje? Nikakor. Zadevo so vzeli zelo resno, vsako vajo so odigrali, kot bi šlo zares, prav tako so dneve v Rotterdamu izkoristili za promocijo in v skrbno izbranih oblačilih, vsak član je imel s seboj dvanajst različnih stajlingov, kar jih je skupaj naneslo 48, pridno so odgovarjali na nešteto novinarskih vprašanj.
Pravijo, da je radio za njih zelo pomemben medij za širjenje glasbe: "Če ti uspe navdušiti poslušalca samo s tem, ko sliši tvojo skladbo, je glasba v ospredju in to je zelo lepo. Na ta račun bo potem poiskal več o tebi," pravi basistka Victoria De Angelis.
Stari so od 18 do 22 let, svojo samozavest pripisujejo igranju na ulicah Rima, kjer so začeli svojo glasbeno pot. "Veliko poguma in iznajdljivosti potrebuješ, da v takem okolju nastopiš in pridobiš pozornost mimoidočih," razlaga frontman skupine Damiano David, čigar glas in stas sta zmešala glave tako ženskega kot moškega evrovizijskega občinstva.
Ulica njihovega načina oblačenja ni vedno razumela in jim pri tem ni prizanašala, lažje pa je bilo, saj so jih družina in prijatelji zelo podpirali. Skozi čas so se navadili grdih komentarjev in začeli razumeti, da ne delajo ničesar narobe s tem, ko si dovolijo biti to, kar so. Verjamejo, da ljudje obsojajo, ker se bojijo tistega, česar ne poznajo. In to jih je pripeljalo od ulic Rima do zmage na evrovizijskem odru. Pa bi pravi rokerji resnično želeli nastopiti na tem tekmovanju?
"Evrovizijski oder je velika priložnost, da predstaviš svojo glasbo Evropi in upaš, da ji boš všeč. Skladbe, ki jih igraš, so iste na vsakem odru, zakaj bi bile primerne za neki oder in za drugega ne."
In ravno koncertnih odrov se v prihodnje najbolj veselijo, ti jim pomenijo več kot vsi ogledi, všečki. Ko kupiš vstopnico in se prideš potit z njimi v dvorano, to je tisto, zaradi česar delajo to. Držimo pesti, da jih bomo kmalu videli tudi na kakšnem slovenskem odru.
Člani skupine Maneskin so tisti rokerji, ki so s 65. tekmovanja za pesem Evrovizije domov odšli z zmago. Stari so od 18 do 22 let, svojo samozavest pripisujejo igranju na ulicah Rima, kjer so začeli svojo glasbeno pot.
Navdušili so Evropo, kmalu bodo svet
Člani skupine Måneskin so tisti rokerji, ki so s 65. tekmovanja za pesem Evrovizije domov odšli z zmago. Presenečenje? Nikakor. Zadevo so vzeli zelo resno, vsako vajo so odigrali, kot bi šlo zares, prav tako so dneve v Rotterdamu izkoristili za promocijo in v skrbno izbranih oblačilih, vsak član je imel s seboj dvanajst različnih stajlingov, kar jih je skupaj naneslo 48, pridno so odgovarjali na nešteto novinarskih vprašanj.
Pravijo, da je radio za njih zelo pomemben medij za širjenje glasbe: "Če ti uspe navdušiti poslušalca samo s tem, ko sliši tvojo skladbo, je glasba v ospredju in to je zelo lepo. Na ta račun bo potem poiskal več o tebi," pravi basistka Victoria De Angelis.
Stari so od 18 do 22 let, svojo samozavest pripisujejo igranju na ulicah Rima, kjer so začeli svojo glasbeno pot. "Veliko poguma in iznajdljivosti potrebuješ, da v takem okolju nastopiš in pridobiš pozornost mimoidočih," razlaga frontman skupine Damiano David, čigar glas in stas sta zmešala glave tako ženskega kot moškega evrovizijskega občinstva.
Ulica njihovega načina oblačenja ni vedno razumela in jim pri tem ni prizanašala, lažje pa je bilo, saj so jih družina in prijatelji zelo podpirali. Skozi čas so se navadili grdih komentarjev in začeli razumeti, da ne delajo ničesar narobe s tem, ko si dovolijo biti to, kar so. Verjamejo, da ljudje obsojajo, ker se bojijo tistega, česar ne poznajo. In to jih je pripeljalo od ulic Rima do zmage na evrovizijskem odru. Pa bi pravi rokerji resnično želeli nastopiti na tem tekmovanju?
"Evrovizijski oder je velika priložnost, da predstaviš svojo glasbo Evropi in upaš, da ji boš všeč. Skladbe, ki jih igraš, so iste na vsakem odru, zakaj bi bile primerne za neki oder in za drugega ne."
In ravno koncertnih odrov se v prihodnje najbolj veselijo, ti jim pomenijo več kot vsi ogledi, všečki. Ko kupiš vstopnico in se prideš potit z njimi v dvorano, to je tisto, zaradi česar delajo to. Držimo pesti, da jih bomo kmalu videli tudi na kakšnem slovenskem odru.
Boštjan Gorenc Pižama bo v naslednjih dneh na svojstven način predstavljal posebnosti izbranih del naših največjih pesnikov in pisateljev.
Simon Purger, učitelj iz Polhovega Gradca na portalu YouTube deli predavanja zgodovine in geografije za svoje učence
Temperature že redno vztrajajo pri dvomestnih številih, med drevesi je vsak dan več cvetočih krasotic, spet se sliši čebljanje ptic in brenčanje čebel. Pomlad je skratka tu, le da temu letos zaradi glave v ‘koronaoblaku’ posvečamo manj pozornosti. O tem, kako se je pomlad napovedala letos, bomo poklepetali z dvema, ki naravi budno sledita ne glede na letni čas. O ptičjih povratnikih bo več povedal biolog Dušan Klenovšek iz Kozjanskega parka, o cvetoči predstavi, ki smo ji lahko priča zunaj, pa botanik dr. Jože Bavcon in ljubljanskega Botaničnega vrta.
V zavodu Vsak in društvu Duh časa zbirajo računalnike in opremo za socialno ogrožene otroke. Takih šolarjev je več kot 700
V Srbiji je policija ta teden aretirala novinarko Ano Lalić, ki je objavila pričevanja zdravnikov iz Novega Sada o pomanjkanju zaščitne oreme in informacij za zaposlene v Kliničnem centru Vojvodina. Ob uvedbi izrednih razmer je vlada dobila mnoga nova pooblastila in kritične glasove skuša utišati na različne načine, poroča naš dopisnik Boštjan Anžin.
Angleški glasbenik Frank Turner, ki smo ga v Sloveniji lahko slišali že večkrat, je pojasnil položaj, v katerem so se ob epidemiji koronavirusa znašli glasbeniki.
Miha Šalehar je v Švico poklical Mirana Ališiča. “V Švici je nedeljsko vzdušje. V primerjavi s Slovenijo, kolikor lahko spremljam, je tu promet nekoliko bolj živahen, ljudje še vedno delno hodijo v službe. Vrtci do 4. leta starost še delujejo. To so zasebni vrtci in država želi, da ostanejo odprti.”
Tinkara Kovač pravi, da je izbrala flavto, ker si ni znala predstavljati, da bi na šolskem izletu na zadnjih sedežih avtobusa igrala kontrabas ali harfo. V teh dneh jo veliko igra, tudi poučuje na daljavo.
Ob nujnih ukrepih za zajezitev širitve novega koronavirusa in prepovedi dejavnosti je brez dela in mesečnega zaslužka ostalo veliko ljudi različnih panog. Eden od naših sogovornikov celo pravi, da z epidemijo koronavirusne bolezni 19 postaja vse večja tudi epidemija nezakonitosti delodajalcev. Iz Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije opozarjajo, da so bili nekateri tuji delavci, ki so bili v Sloveniji zaposleni v gostinstvu, prisiljeni podpisati sporazumne odpovedi delovnega razmerja ali sporazumne odsotnosti z delovnega mesta brez nadomestila plače. Kako pa je s slovenskimi državljani, ki so bili zaposleni v Avstriji in prav tako izgubili zaposlitev? Naši sogovorniki so: Robert Vavh, regionalni predstavnik Sindikata delavcev migrantov za Koroško, Mirela Žnidarec, sekretarka OO ZSSS Gorenjska, Mojca Krašovec, direktorica Sava hotelov Bled, Goran Lukić, predsednik Društva za zagovorništvo ranljivih skupin – Delavske svetovalnice.
Barbara Šešet, učiteljica angleščine na OŠ Raka pri Krškem o tem, kako učitelji na novo odkrivajo sodobne načine poučevanja in kako se z znjimi spoprijemajo
Številni muzeji so pripravili virtualne predstavitve svojih zbirk, natečaje in organizirajo spletna druženja. Kakšna je naša ponudba? Poklicali smo v Etnografski in Tehniški muzej Slovenije ter Gorenjski muzej
Nedelje so običajno za to, da so družine skupaj, da dlje poležavajo, da so na sporedu risanke in da v dopoldne omamno diši po kavi. Zadnje čase pa dnevi izgubljajo značaj, podobni so eden drugemu, lahko bi rekli, da je kar vsak dan po malem podoben nedelji. To je lahko priložnost za krepitev družinskih vezi, a terja po drugi strani tudi dobro organizacijo, ustvarjalnost in tudi obilo strpnosti. Kako se s socialno izolacijo spopadajo velike družine? Poklicali bomo v okolico Kranja, kjer živi družina Pavec s šestimi otroki. Z nami bo Ana Pavec, mama šestih otrok, prevajalka in samostojna podjetnica.
V Franciji je po zadnjih podatkih 25.533 okuženih za koronavirusom in 1331 mrtvih, stanje pa še ne umirja, zato država iz dneva v dan napoveduje vse več prepovedi. Francozi še do nedavnega niso prav resno jemali epidemije koronavirusa, kljub zaskrbljujočim podatkom o okuženih v Italiji, so parki v francoskih mestih pokali po šivih, na igralih se je trlo otrok. Kot pogosto rečemo, so se Francozi na začetku enostavno naredili francoze v zvezi s epidemijo – v medijih so se pojavile tudi fotografije ljudi, ki so se zbirali na protestih. Zdaj pa je Francija že več kot teden dni v karanteni, posamezniki pa morajo v primeru, da zapustijo dom, s sabo nositi poseben certifikat. In če jih na cesti ustavi policija, ga morajo tudi predložiti. Kako je to videti v praksi, je Svta Peterlina, študenta na Erasmus izmenjavi v frwancoskem Lillu, vprašala Maja Stepančič.
“Če gre človek dovolj globoko vase, lahko najde tisto, kar je skupno vsem. To je uglašenost,” pravi Janez Dovč. Glasbenik poudarja, da se bomo po krizi morda bolj zavedali pomena koncertov, glasbe v živo.
Neveljaven email naslov