Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes vam bomo iz različnih zornih kotov predstavili Novo Gorico. Mnogih, ki jih bo zdajle omenila tudi izkušena turistična vodnica Evelin Bizjak, ki nas pelje na tri in pol minutni sprehod po mestu, tako kot pelje
turistične skupine.
Nova Gorica je eno od tistih slovenskih mest, v katerega ne zaideš. Val 202 pa gre rad v goriško prestolnico, zato smo to soboto tja preselili tudi studio
Od svojega nastanka je mesto usodno povezano z mejo. Konec koncev je zaradi na novo začrtane meje po 2. svetovni vojni tudi nastalo. Po Novi Gorici nas je popeljala izkušena turistična vodnica Evelin Bizjak. Začnemo kar na trgu Evrope, kjer lahko stojimo z vsako nogo v svoji državi, potem pa se sprehodimo po zgodovini sicer mladega mesta. Gremo tudi na Kostanjevico, kjer imamo edinega kralja v Sloveniji.
"To je Karel X Francoski, ki je sem pribežal v Gorico, tukaj umrl in bil tudi pokopan. Potem pa so sledili še njegovi potomci. In da niso samo Burboni, so tam tudi krasne dehteče burbonke, vrtnice od bele do rožnate barve, ki vas čakajo, da jih pridete obiskat."
Po nasvetu smo se torej odpravili tudi med dišeče vrtnice v center mesta. Te v centru mesta zacvetijo prav zdaj, v drugi polovici maja, občudujemo pa jih lahko vse tja do novembra. V svoji trgovini, kjer ponujajo številne izdelke z vonjem in okusom po vrtnicah, nas je sprejela Katja Kogej, predsednica Goriškega društva ljubiteljev vrtnic. Pravi, da število vrtnic v Novi Gorici zadnja leta narašča.
“Pred nekaj leti smo poskušali prešteti zasajene vrtnice v rožnih nasadih. Sklepali smo, da jih je nekje med 10.000 in 12.000. Danes je ta številka zagotovo dosti večja. Vrtnice so večinoma moderne sorte, take ki so bolj obstojne in terjajo nekoliko manj vzdrževanja.”
Največkrat se o Novi Gorici govori kot o mladem mestu, mestu brez zgodovine. Blaž Kosovel, raziskovalec in urednik revije Razpotja je s Potjo po zgodovini mladega mesta to tezo ovrgel. Dokazal je, da ima Nova Gorica bogato mestno zgodovino. Pot, po kateri vodi zainteresirane, ima deset postaj – zadnja je trg Evrope, ki v bistvu predstavlja sedanjost.
"Vidim, da zgodovina Nove Gorice buhti od zgodb, ampak nekako obstaja zaradi tega pridevnika 'nova', neka aroganca, brezbrižnost ali pa sram do preteklosti."
Arhitekt Tomaž Vuga je Solkanec, ki je Novo Gorico spremljal od njenega rojstva naprej. V njej je vse življenje delal kot arhitekt in jo soustvarjal kot urbanist. Kakšne so bile takrat zgodovinske danosti in kako danes vidi nove možnosti razvoja. In kako jih vidi mladi arhitekt, Novogoričan, Miha Rijavec? Kakšna je vizija mladih ustvarjalcev?
Novogoričan Gregor Božič je raziskovalec starih sadnih sort in filmski režiser. Njegov celovečerec Zgodbe iz kostanjevih gozdov je bil slovenski kandidat za oskarja za tujejezični film. Trenutno svojo zgodbo starih sadežev nadaljuje kot rezident štipendist na francoskem inštitutu moderne umetnosti v Lillu. Za Evropsko prestolnico obeh Goric je pripravil virtualni zemljevid Atlas pozabljenih sadovnjakov.
Mateja Zorn je že vrsto let programska vodja Kinoateljeja v Stari Gorici, kjer tudi živi. Povezujejo se s slovenskimi in italijanskimi institucijami in delujejo kot en sam prostor.
Kakšno dediščino bo leto 2025 zapustilo Novi Gorici? Neda Rusjan Bric, vodja kandidature, Vesna Humar, koordinatorka, dr. Kaja Širok, zgodovinarka, ter Simon Mokorel, svetovalec župana za evropske in nacionalne projekte, razmišljajo o programu GO! 2025, razmišljajo o prostorskih spremembah in meji med Gorico in Novo Gorico.
"Vzgojeni smo bili z različnimi zgodbami, ki se dotikajo tega prostora. Naša želja je bila, da gradimo pozitivne zgodbe, da se na Goriškem in širše skupaj zazremo v prihodnost." - dr. Kaja Širok
Tomaž Konrad je pomočnik direktorja EZTS. Ponosen je na pilotno možnost, da občani v slovenskih občinah izvedejo 21 storitev v sosednji italijanski občini in obratno. Na ta način se kaže povezovanje, ki je tu nujno. Pripravljajo še ostale socialne projekte, kot sta brv čez Sočo in kolesarska pot. V prihodnosti vidijo tudi možnost tega, da se zdravstvene storitve ne podvajajo med Novo Gorico in Gorico, ampak da se naredi komplementaren projekt.
Njihov prvi letošnji koncert v živo. Na Bevkovem trgu so združili ska, punk, hard core, reggae in metal v prepoznavno mešanico, ki na odrih zadoni v pozitivnih energijah. Skupino sestavljajo: David Kovšca, Boštjan Beltram, Marko Soršak in Erik Makuc.
Danes vam bomo iz različnih zornih kotov predstavili Novo Gorico. Mnogih, ki jih bo zdajle omenila tudi izkušena turistična vodnica Evelin Bizjak, ki nas pelje na tri in pol minutni sprehod po mestu, tako kot pelje
turistične skupine.
Nova Gorica je eno od tistih slovenskih mest, v katerega ne zaideš. Val 202 pa gre rad v goriško prestolnico, zato smo to soboto tja preselili tudi studio
Od svojega nastanka je mesto usodno povezano z mejo. Konec koncev je zaradi na novo začrtane meje po 2. svetovni vojni tudi nastalo. Po Novi Gorici nas je popeljala izkušena turistična vodnica Evelin Bizjak. Začnemo kar na trgu Evrope, kjer lahko stojimo z vsako nogo v svoji državi, potem pa se sprehodimo po zgodovini sicer mladega mesta. Gremo tudi na Kostanjevico, kjer imamo edinega kralja v Sloveniji.
"To je Karel X Francoski, ki je sem pribežal v Gorico, tukaj umrl in bil tudi pokopan. Potem pa so sledili še njegovi potomci. In da niso samo Burboni, so tam tudi krasne dehteče burbonke, vrtnice od bele do rožnate barve, ki vas čakajo, da jih pridete obiskat."
Po nasvetu smo se torej odpravili tudi med dišeče vrtnice v center mesta. Te v centru mesta zacvetijo prav zdaj, v drugi polovici maja, občudujemo pa jih lahko vse tja do novembra. V svoji trgovini, kjer ponujajo številne izdelke z vonjem in okusom po vrtnicah, nas je sprejela Katja Kogej, predsednica Goriškega društva ljubiteljev vrtnic. Pravi, da število vrtnic v Novi Gorici zadnja leta narašča.
“Pred nekaj leti smo poskušali prešteti zasajene vrtnice v rožnih nasadih. Sklepali smo, da jih je nekje med 10.000 in 12.000. Danes je ta številka zagotovo dosti večja. Vrtnice so večinoma moderne sorte, take ki so bolj obstojne in terjajo nekoliko manj vzdrževanja.”
Največkrat se o Novi Gorici govori kot o mladem mestu, mestu brez zgodovine. Blaž Kosovel, raziskovalec in urednik revije Razpotja je s Potjo po zgodovini mladega mesta to tezo ovrgel. Dokazal je, da ima Nova Gorica bogato mestno zgodovino. Pot, po kateri vodi zainteresirane, ima deset postaj – zadnja je trg Evrope, ki v bistvu predstavlja sedanjost.
"Vidim, da zgodovina Nove Gorice buhti od zgodb, ampak nekako obstaja zaradi tega pridevnika 'nova', neka aroganca, brezbrižnost ali pa sram do preteklosti."
Arhitekt Tomaž Vuga je Solkanec, ki je Novo Gorico spremljal od njenega rojstva naprej. V njej je vse življenje delal kot arhitekt in jo soustvarjal kot urbanist. Kakšne so bile takrat zgodovinske danosti in kako danes vidi nove možnosti razvoja. In kako jih vidi mladi arhitekt, Novogoričan, Miha Rijavec? Kakšna je vizija mladih ustvarjalcev?
Novogoričan Gregor Božič je raziskovalec starih sadnih sort in filmski režiser. Njegov celovečerec Zgodbe iz kostanjevih gozdov je bil slovenski kandidat za oskarja za tujejezični film. Trenutno svojo zgodbo starih sadežev nadaljuje kot rezident štipendist na francoskem inštitutu moderne umetnosti v Lillu. Za Evropsko prestolnico obeh Goric je pripravil virtualni zemljevid Atlas pozabljenih sadovnjakov.
Mateja Zorn je že vrsto let programska vodja Kinoateljeja v Stari Gorici, kjer tudi živi. Povezujejo se s slovenskimi in italijanskimi institucijami in delujejo kot en sam prostor.
Kakšno dediščino bo leto 2025 zapustilo Novi Gorici? Neda Rusjan Bric, vodja kandidature, Vesna Humar, koordinatorka, dr. Kaja Širok, zgodovinarka, ter Simon Mokorel, svetovalec župana za evropske in nacionalne projekte, razmišljajo o programu GO! 2025, razmišljajo o prostorskih spremembah in meji med Gorico in Novo Gorico.
"Vzgojeni smo bili z različnimi zgodbami, ki se dotikajo tega prostora. Naša želja je bila, da gradimo pozitivne zgodbe, da se na Goriškem in širše skupaj zazremo v prihodnost." - dr. Kaja Širok
Tomaž Konrad je pomočnik direktorja EZTS. Ponosen je na pilotno možnost, da občani v slovenskih občinah izvedejo 21 storitev v sosednji italijanski občini in obratno. Na ta način se kaže povezovanje, ki je tu nujno. Pripravljajo še ostale socialne projekte, kot sta brv čez Sočo in kolesarska pot. V prihodnosti vidijo tudi možnost tega, da se zdravstvene storitve ne podvajajo med Novo Gorico in Gorico, ampak da se naredi komplementaren projekt.
Njihov prvi letošnji koncert v živo. Na Bevkovem trgu so združili ska, punk, hard core, reggae in metal v prepoznavno mešanico, ki na odrih zadoni v pozitivnih energijah. Skupino sestavljajo: David Kovšca, Boštjan Beltram, Marko Soršak in Erik Makuc.
O aktualnem volilnem dogajanju v ZDA se pogovarjamo z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem.
Pred dobrim tednom dni je Univerzitetni klinični center Ljubljana na spletni strani prostovoljstvo.org objavil, da v naši največji bolnišnici iščejo prostovoljce. V prvi vrsti študente zdravstvenih in podobnih smeri, polnoletne dijake zadnjih letnikov srednjih zdravstvenih šol ter vse druge tako ali drugače povezane z zdravstvenimi poklici, ki bi jim v teh težkih razmerah pomagali premagati kadrovsko krizo in jih vključili v oskrbo bolnikom kot pomoč medicinskim sestram. Med tistimi prostovoljci, ki so se že odzvali povabilom je tudi bolničarka Tatjana Skvarč.
Ina West je 33-letna poljska glasbenica, ki se načeloma giblje med Berlinom in Varšavo, predvsem pa, ko redno nastopa veliko potuje po svetu. Če Ina ne bi bila v samoizolaciji, bi se te dni zagotovo pridružila Strajku Kobiet oziroma Stavki žensk. “Politika je začela omejevati naše možnosti z religijskimi zakoni in s sledenjem religijskim navodilom, ki pa so dandanes zastareli. Imamo drugačne možnosti. Ženske danes natančno vedo, kaj se dogaja z njenim otrokom med nosečnostjo. Včasih takšne tehnologije ni bilo. Ne morem si predstavljati, kakšno tragedijo za žensko predstavlja dejstvo, da je njen otrok mrtev, a ga kljub temu mora nositi. Žensko telo torej predstavlja zgolj krsto za mrtvega otroka. Ne morem si predstavljati, da nimam možnosti odločanja. Mirno lahko sledite religijskemu nauku in pričakujete čudež, da bo otrok na koncu živ, kaj pa tiste ženske, ki verjamejo v znanost in vedo, kaj jih čaka? To je trenutno zelo velika težava naše družbe.” Kakšne so razmere na Poljskem, predvsem pa kakšno vzdušje je trenutno v razdeljeni Poljski?
Ob dnevu reformacije smo se pogovarjali z evangeličansko duhovnico v Gornjih Slavečih, s Simono Prosič Filip, o vplivu novonastalih razmer na delo v cerkveni skupnosti, ki jo vodi, o izzivih, ki jih prinaša prihodnost in časih, ki znova kličejo po reformaciji. Foto: Osebni arhiv
Ste tudi vi od marca pri sebi opazili drugačne glasbene želje kot sicer? Se je vaš odnos do glasbe spremenil? Odgovarjajo poslušalci in Aleksandra Ilijevski, pevka zasedbe Pliš.
Kakšnega človeka naj bi oblikoval izobraževalni sistem in kakšna znanja bi mu moral posredovati? Zakaj se je v koronačasu povečalu zaupanje javnosti v šolstvo? So svoj odnos do znanja ali izobraževanja mladi v zadnjih mesecih prevprašali ali spremenili? Zakaj se dogaja, da v javnem prostoru znanost interpretirajo neznanstveniki, celo vplivneži, ki kradejo debato medijem in strokovnjakom? Kdo širi teorije zarote in kdo jim verjame? Bi se z njimi morali ukvarjati ali jih tako le legitimiramo? Kakšne posledice nosimo kot družba zaradi dvoma v znanost, celo zanikanja znanstvenih dognanj?
Med novicami iz znanosti, ki niso povezane s koronavirusom, je ta teden odmeval podvig ameriške misije Osiris Rex, ki je v torek z asteroida Bennu pobrala vzorec tal in se podala na 300 milijonov kilometrov dolgo pot proti domu. Toda sonda je nabrala tolikšno količino vzorca, da je pobiralna glava zaradi večjih kamenčkov ostala odprta in da zdaj delci celo uhajajo. O tej misiji, pa tudi o raziskovanju asteroidov in drugih teles v našem Osončju in o potencialu za nove oblike vesoljskega rudarjenja se je Maja Ratej pogovarjala s profesorjem na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Tomažem Zwittrom.
Danes mineva 75 let od ustanovitve Organizacije Združenih narodov, na ta dan je leta 1975 začela veljati Ustanovna listina OZN, ki opredeljuje cilje in načela svetovne organizacije ter poudarja mirojubneo reševanje sporov in spoštovanje mednarodnega prava kot temeljni vrednoti mednarodnega miru in varnosti. Na letošnji dan Združenih narodov velja pozornost posvetiti zlasti lakoti, zaradi katere trpi desetina svetovnega prebivalstva in ki se tako zaradi covida, novih konfliktnih območij v svetu in pojavljanja podnebnih sprememb znova krepi.
Tri različne predloge je v svoje priporočilo združil glasbenik Julijan Erič, kitarist in pevec skupine Prismojeni profesorji bluesa.
Kako bo prepoved potovanj med regijami vplivala na turizem, bo zimska sezona v smučarskih središčih sploh mogoča? Poletna turistična sezona je mimo, problemi turistične industrije pa ostajajo in se po ponovni razglasitvi epidemije še poglabljajo. V Bohinju je v torek nehala obratovati žičnica na Vogel. Direktorica splošnega sektorja Smučarskega centra Vogel Aleksandra Fiorelli pove, da so se čez poletje držali vseh navodil in priporočil NIJZ-ja, enako pred zaprtjem. "Sicer je bila zasedenost v mesecih julij in avgust le 40-odstotna, če primerjamo z lanskim obiskom, kar je ob primerjavi s celotno lansko sezono precej slabo," še doda Aleksadra Fiorelli. V Bohinju se pripravljajo na različne možne scenarije, pove Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. "Nekaj turistov je v še Bohinju, danes pričakujemo dokončne informacije, kako je s temi, ki so še tukaj in želijo koristiti vavčerje. Enako velja za tuje turiste, ki so pri nas. Zima je tudi v času brez epidemije velik izziv. Občina Bohinj je sprejela poseben akcijski načrt za zimo, s katerim bi pomagala manjšim smučiščem, kot so Soriška planina, Senožeta in Pokljuka. Mogoče se bo letos na novo rodilo smučišče Kobla."
Tim in Tai, srednješolec in osnovnošolec, ki sta se s šolanjem na daljavo srečala že drugič. V ponedeljek sta imela v tem šolskem letu že drugi prvi šolski dan, saj so učenci višjih razredov osnovnih šol in dijakih srednjih šol pričeli z učnim procesom na daljavo. Njun dan se je, razen tega, da za obisk pouka nista zapustila doma, ni bistveno razlikoval od dneva, ko pouk poteka za šolskimi zidovi.
Pred skorajšnjim izidom dokumentarnega filma, ki nastaja ob 30. obletnici izida njegove prve plošče Štorije in baldorije, se z Iztokom Mlakarjem pogovarjamo o ... teatru glasbe
V nedeljo se bo končal 72. knjižni sejem v Frankfurtu, ki so ga naslovili posebna edicija. Gre namreč za eksperiment, ki ga je, soočena z omejitvami potovanj in združevanj, razvila ekipa direktorja Jürgena Boosa. Tokratna edicija je namreč skoraj docela digitalna. Tudi Slavoj Žižek, Ana Roš in Alenka Zupančič, ki jih še lahko ujamete na današnjem knjižnem festivalu, vrhunec katerega bo enourni pogovor s kanadsko pisateljico Margaret Atwood ob 20.00, bodo vidni in slišani le na spletu. Eden od vtisov, ki spremlja sejem, je ogromna in bogata, obenem pa precej nepregledna ponudba. V prispevku o letošnjem nenavadnem sejmu pa več Polona Balantič, naša kolegica s Televizije Slovenija, ki se je pogovorila z direktorjem sejma.
O psih kot pomočnikih pri iskanju in reševanju ljudi so prvi pisali menihi v švicarskem samostanu sveti Bernard, ki je postal znan po tem, da so ob pomoči psov bernardincev iskali izgubljene popotnike čez prelaz. Ob koncu 30. let prejšnjega stoletja so švicarski gorski reševalci spoznali, da lahko psi odkrijejo tudi ponesrečenca v snežnih plazovih, izkazali pa so se tudi v drugi svetovni vojni, ko so prav psi v okolici Stalingrada našli 200.000 ranjencev. Za iskanje ljudi v ruševinah po bombnih napadih so pse prvi začeli uporabljati v Angliji. Pri nas je Kinološka zveza prvi tečaj za šolanje reševalnih psov za iskanje v snežni plazovini prvič organizirala leta 1970 pod Stolom. Kako reševati poškodovane ljudi v ruševini, pa so pse učili v ruševinah podrtih hiš na trasi avtoceste Ljubljana-Vrhnika. Danes so vodniki reševalnih psov v Sloveniji organizirani v Enoti reševalnih psov v okviru Kinološke zveze Slovenije ter v Zvezi vodnikov reševalnih psov in delujejo v društvih in klubih po Sloveniji. Vsi vodniki reševalnih psov v Sloveniji so prostovoljci in to ni njihov hobi, je način življenja.
Poslušalec Branko dokazuje, kako pomembno je takojšnje ukrepanje. Že en sam človek lahko ogromno spremeni in reši življenje!
Nace Breitenberger iz Idrije se je prostovoljcem na Tom telefonu pridružil pred 28-imi leti. Dolgoletni pedagog je prostovoljec in predsednik Planinskega društva Idrija in tudi velik ljubitelj knjig.
Nemedicinske vidike, ki jih ustvarja aktualna koronadoba, komentira profesorica na ljubljanski Fakulteti za socialno delo Darja Zaviršek. Opozarja, da imajo ukrepi premalo posluha za partikularnosti.
Pred časom je bila sopomenka za dostavo hrane prek telefona naročena pizza. Na škatli je bil enak logotip kot na uniformi in vozilu dostavljavca. Danes pa lahko izbiramo med različnimi jedmi iz številnih restavracij v naši bližini. Naročilo in dostava pogosto nista več v domeni gostinskega obrata. Podjetja, ki nastopajo kot posredovalci naročil in imajo lastno floto dostavljavcev hrane, pri nas sta to eHrana in Wolt, želijo postopek čim bolj poenostaviti, pospešiti in ga približati uporabnikom. Kako jim to uspeva ter kakšne so izkušnje dostavljalcev in uporabnikov?
Neveljaven email naslov