Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes vam bomo iz različnih zornih kotov predstavili Novo Gorico. Mnogih, ki jih bo zdajle omenila tudi izkušena turistična vodnica Evelin Bizjak, ki nas pelje na tri in pol minutni sprehod po mestu, tako kot pelje
turistične skupine.
Nova Gorica je eno od tistih slovenskih mest, v katerega ne zaideš. Val 202 pa gre rad v goriško prestolnico, zato smo to soboto tja preselili tudi studio
Od svojega nastanka je mesto usodno povezano z mejo. Konec koncev je zaradi na novo začrtane meje po 2. svetovni vojni tudi nastalo. Po Novi Gorici nas je popeljala izkušena turistična vodnica Evelin Bizjak. Začnemo kar na trgu Evrope, kjer lahko stojimo z vsako nogo v svoji državi, potem pa se sprehodimo po zgodovini sicer mladega mesta. Gremo tudi na Kostanjevico, kjer imamo edinega kralja v Sloveniji.
"To je Karel X Francoski, ki je sem pribežal v Gorico, tukaj umrl in bil tudi pokopan. Potem pa so sledili še njegovi potomci. In da niso samo Burboni, so tam tudi krasne dehteče burbonke, vrtnice od bele do rožnate barve, ki vas čakajo, da jih pridete obiskat."
Po nasvetu smo se torej odpravili tudi med dišeče vrtnice v center mesta. Te v centru mesta zacvetijo prav zdaj, v drugi polovici maja, občudujemo pa jih lahko vse tja do novembra. V svoji trgovini, kjer ponujajo številne izdelke z vonjem in okusom po vrtnicah, nas je sprejela Katja Kogej, predsednica Goriškega društva ljubiteljev vrtnic. Pravi, da število vrtnic v Novi Gorici zadnja leta narašča.
“Pred nekaj leti smo poskušali prešteti zasajene vrtnice v rožnih nasadih. Sklepali smo, da jih je nekje med 10.000 in 12.000. Danes je ta številka zagotovo dosti večja. Vrtnice so večinoma moderne sorte, take ki so bolj obstojne in terjajo nekoliko manj vzdrževanja.”
Največkrat se o Novi Gorici govori kot o mladem mestu, mestu brez zgodovine. Blaž Kosovel, raziskovalec in urednik revije Razpotja je s Potjo po zgodovini mladega mesta to tezo ovrgel. Dokazal je, da ima Nova Gorica bogato mestno zgodovino. Pot, po kateri vodi zainteresirane, ima deset postaj – zadnja je trg Evrope, ki v bistvu predstavlja sedanjost.
"Vidim, da zgodovina Nove Gorice buhti od zgodb, ampak nekako obstaja zaradi tega pridevnika 'nova', neka aroganca, brezbrižnost ali pa sram do preteklosti."
Arhitekt Tomaž Vuga je Solkanec, ki je Novo Gorico spremljal od njenega rojstva naprej. V njej je vse življenje delal kot arhitekt in jo soustvarjal kot urbanist. Kakšne so bile takrat zgodovinske danosti in kako danes vidi nove možnosti razvoja. In kako jih vidi mladi arhitekt, Novogoričan, Miha Rijavec? Kakšna je vizija mladih ustvarjalcev?
Novogoričan Gregor Božič je raziskovalec starih sadnih sort in filmski režiser. Njegov celovečerec Zgodbe iz kostanjevih gozdov je bil slovenski kandidat za oskarja za tujejezični film. Trenutno svojo zgodbo starih sadežev nadaljuje kot rezident štipendist na francoskem inštitutu moderne umetnosti v Lillu. Za Evropsko prestolnico obeh Goric je pripravil virtualni zemljevid Atlas pozabljenih sadovnjakov.
Mateja Zorn je že vrsto let programska vodja Kinoateljeja v Stari Gorici, kjer tudi živi. Povezujejo se s slovenskimi in italijanskimi institucijami in delujejo kot en sam prostor.
Kakšno dediščino bo leto 2025 zapustilo Novi Gorici? Neda Rusjan Bric, vodja kandidature, Vesna Humar, koordinatorka, dr. Kaja Širok, zgodovinarka, ter Simon Mokorel, svetovalec župana za evropske in nacionalne projekte, razmišljajo o programu GO! 2025, razmišljajo o prostorskih spremembah in meji med Gorico in Novo Gorico.
"Vzgojeni smo bili z različnimi zgodbami, ki se dotikajo tega prostora. Naša želja je bila, da gradimo pozitivne zgodbe, da se na Goriškem in širše skupaj zazremo v prihodnost." - dr. Kaja Širok
Tomaž Konrad je pomočnik direktorja EZTS. Ponosen je na pilotno možnost, da občani v slovenskih občinah izvedejo 21 storitev v sosednji italijanski občini in obratno. Na ta način se kaže povezovanje, ki je tu nujno. Pripravljajo še ostale socialne projekte, kot sta brv čez Sočo in kolesarska pot. V prihodnosti vidijo tudi možnost tega, da se zdravstvene storitve ne podvajajo med Novo Gorico in Gorico, ampak da se naredi komplementaren projekt.
Njihov prvi letošnji koncert v živo. Na Bevkovem trgu so združili ska, punk, hard core, reggae in metal v prepoznavno mešanico, ki na odrih zadoni v pozitivnih energijah. Skupino sestavljajo: David Kovšca, Boštjan Beltram, Marko Soršak in Erik Makuc.
Danes vam bomo iz različnih zornih kotov predstavili Novo Gorico. Mnogih, ki jih bo zdajle omenila tudi izkušena turistična vodnica Evelin Bizjak, ki nas pelje na tri in pol minutni sprehod po mestu, tako kot pelje
turistične skupine.
Nova Gorica je eno od tistih slovenskih mest, v katerega ne zaideš. Val 202 pa gre rad v goriško prestolnico, zato smo to soboto tja preselili tudi studio
Od svojega nastanka je mesto usodno povezano z mejo. Konec koncev je zaradi na novo začrtane meje po 2. svetovni vojni tudi nastalo. Po Novi Gorici nas je popeljala izkušena turistična vodnica Evelin Bizjak. Začnemo kar na trgu Evrope, kjer lahko stojimo z vsako nogo v svoji državi, potem pa se sprehodimo po zgodovini sicer mladega mesta. Gremo tudi na Kostanjevico, kjer imamo edinega kralja v Sloveniji.
"To je Karel X Francoski, ki je sem pribežal v Gorico, tukaj umrl in bil tudi pokopan. Potem pa so sledili še njegovi potomci. In da niso samo Burboni, so tam tudi krasne dehteče burbonke, vrtnice od bele do rožnate barve, ki vas čakajo, da jih pridete obiskat."
Po nasvetu smo se torej odpravili tudi med dišeče vrtnice v center mesta. Te v centru mesta zacvetijo prav zdaj, v drugi polovici maja, občudujemo pa jih lahko vse tja do novembra. V svoji trgovini, kjer ponujajo številne izdelke z vonjem in okusom po vrtnicah, nas je sprejela Katja Kogej, predsednica Goriškega društva ljubiteljev vrtnic. Pravi, da število vrtnic v Novi Gorici zadnja leta narašča.
“Pred nekaj leti smo poskušali prešteti zasajene vrtnice v rožnih nasadih. Sklepali smo, da jih je nekje med 10.000 in 12.000. Danes je ta številka zagotovo dosti večja. Vrtnice so večinoma moderne sorte, take ki so bolj obstojne in terjajo nekoliko manj vzdrževanja.”
Največkrat se o Novi Gorici govori kot o mladem mestu, mestu brez zgodovine. Blaž Kosovel, raziskovalec in urednik revije Razpotja je s Potjo po zgodovini mladega mesta to tezo ovrgel. Dokazal je, da ima Nova Gorica bogato mestno zgodovino. Pot, po kateri vodi zainteresirane, ima deset postaj – zadnja je trg Evrope, ki v bistvu predstavlja sedanjost.
"Vidim, da zgodovina Nove Gorice buhti od zgodb, ampak nekako obstaja zaradi tega pridevnika 'nova', neka aroganca, brezbrižnost ali pa sram do preteklosti."
Arhitekt Tomaž Vuga je Solkanec, ki je Novo Gorico spremljal od njenega rojstva naprej. V njej je vse življenje delal kot arhitekt in jo soustvarjal kot urbanist. Kakšne so bile takrat zgodovinske danosti in kako danes vidi nove možnosti razvoja. In kako jih vidi mladi arhitekt, Novogoričan, Miha Rijavec? Kakšna je vizija mladih ustvarjalcev?
Novogoričan Gregor Božič je raziskovalec starih sadnih sort in filmski režiser. Njegov celovečerec Zgodbe iz kostanjevih gozdov je bil slovenski kandidat za oskarja za tujejezični film. Trenutno svojo zgodbo starih sadežev nadaljuje kot rezident štipendist na francoskem inštitutu moderne umetnosti v Lillu. Za Evropsko prestolnico obeh Goric je pripravil virtualni zemljevid Atlas pozabljenih sadovnjakov.
Mateja Zorn je že vrsto let programska vodja Kinoateljeja v Stari Gorici, kjer tudi živi. Povezujejo se s slovenskimi in italijanskimi institucijami in delujejo kot en sam prostor.
Kakšno dediščino bo leto 2025 zapustilo Novi Gorici? Neda Rusjan Bric, vodja kandidature, Vesna Humar, koordinatorka, dr. Kaja Širok, zgodovinarka, ter Simon Mokorel, svetovalec župana za evropske in nacionalne projekte, razmišljajo o programu GO! 2025, razmišljajo o prostorskih spremembah in meji med Gorico in Novo Gorico.
"Vzgojeni smo bili z različnimi zgodbami, ki se dotikajo tega prostora. Naša želja je bila, da gradimo pozitivne zgodbe, da se na Goriškem in širše skupaj zazremo v prihodnost." - dr. Kaja Širok
Tomaž Konrad je pomočnik direktorja EZTS. Ponosen je na pilotno možnost, da občani v slovenskih občinah izvedejo 21 storitev v sosednji italijanski občini in obratno. Na ta način se kaže povezovanje, ki je tu nujno. Pripravljajo še ostale socialne projekte, kot sta brv čez Sočo in kolesarska pot. V prihodnosti vidijo tudi možnost tega, da se zdravstvene storitve ne podvajajo med Novo Gorico in Gorico, ampak da se naredi komplementaren projekt.
Njihov prvi letošnji koncert v živo. Na Bevkovem trgu so združili ska, punk, hard core, reggae in metal v prepoznavno mešanico, ki na odrih zadoni v pozitivnih energijah. Skupino sestavljajo: David Kovšca, Boštjan Beltram, Marko Soršak in Erik Makuc.
Jera Musič ni običajna 20-letnica, saj ni prehodila le El Camina oziroma Jakobove poti, pač pa tudi 3500 kilometrov dolgo Apalaško pot, ki vodi skozi 14 zveznih držav, od Spinger Mountaina v Georgii do Mount Katahdina v Mainu. Jeri, ki je imela v srednji šoli celo popravni izpit iz športne vzgoje in se ji ni dalo niti na Rožnik, je zdaj hoja postala način življenja, ima pa tudi že svoje popotniško ime Beets.
Martin Močnik je bil od nekdaj samostojen, bil je gostinec, od katerega je bilo odvisno več ljudi. Pred 11 leti pa je zaradi hude sladkorne bolezni izgubil vid in življenje se mu je obrnilo na glavo. Takrat je razmišljal, ali naj se smili sam sebi ali pa svoje življenje prilagodi hendikepu. In ga je. Ker so stvari, ki jih več ne more početi, je pač začel početi tisto, kar lahko. Potuje in hodi. S psičko Bibo sta leta 2018 sama prehodila španski Camino.
Hani Geder se je pred dobrima dvema letoma sesul svet. Da bi se rešila bremena žalosti, se je odpravila na El Camino. Ko se je vrnila, je imela načrt za potovanje v Mongolijo s prijateljico, a ji je pot prekrižala ideja, da bi prehodila Vio Adriatico. Nanjo se je odpravila s kužkom Panom, a je na polovici poti spremenila načrte in se s hrvaškima pohodnikoma preusmerila na Vio Dinarico. V 63 dneh je prehodila približno 1300 kilometrov po Via AdriDinarici.
Podjetnik letošnjega leta je postal Peter Podlunšek, lastnik in direktor murskosoboške družbe Medicop, ki je svetovno priznana proizvajalka medicinske opreme in reševalnih vozil. Podjetje Medicop so pred štirimi desetletji ustanovili njegovi starši, letos pa se je skoraj sto zaposlenih preselilo v nove proizvodne in poslovne prostore. Kljub ponudbam ne razmišljajo o prodaji podjetja, ki svoje izdelke izvaža v šestdeset držav, prav tako pa vrhunski akrobatski pilot za zdaj še ne razmišlja, da bi ostal na tleh.
Na tradicionalni prireditvi Ime leta smo gostili posebej izstopajoče posameznike, ki so zaznamovali vseh 12 mesecev iztekajočega se leta.
Nara Petrovič je nekdanji puščavnik, publicist, okoljski aktivist, brez stranišča že 15 let. Pravi, da je razlika med potrošnikom in potratnikom. "Potrošiti pomeni uporabiti do bridkega konca. Ta obleka, ki jo nosim … Ko ne bo več za na televizijo, bom šel z njo na radio, potem na njivo, na koncu bo predpražnik. Ko ne bo več niti za to, bo zastirka na vrtu, ko bo preperela, bo pristala v kompostu.”
Profesor zgodovine, popoldanski tiskar in občasni bloger Sven Merhar se brez dlake na jeziku obregne ob dolgočasne predbožične pridige in pridigarje, ki nam v adventnem času, ko svoje materialistično poslanstvo opravljamo v svoji polnosti, življenje grenijo s pridušanjem čez eksistenčno bistvo: da radi zapravljamo za lepe plastične stvari.
Poslušalci razkrivajo svoje grenko otroško spoznanje o tem, kdo jih je prepričeval, da Božička, Miklavža in dedka Mraza ni
Gašper vsako leto tradicionalno s prijatelji 14 dni pred novim letom v brunarici igra računalniške igre. Sestri dvojčici Polona in Katja med sprehodom delita sladkarije mimoidočim. Alenka skupaj z družino tekmuje, kdo prvi po radiju sliši skladbo Last Christmas. Črtovi prijatelji pa že nestrpno pričakujejo njegov predbožični glasbeni miks.
Na področju digitalnega prehoda na pametna mesta in skupnosti že dlje časa obstajajo globalne strategije, ki skušajo zajeti bistvena področja družbene transformacije. Eden takšnih je tudi projekt SRIP, ki poteka v okviru Strategije pametne specializacije EU. Slovenija je k projektu pristopila že leta 2015. Prepoznala je 9 ključnih gospodarskih področij, ki so pomembna za razvoj Slovenije, eno od njih pa je tudi področje pametnih mest. Delo, ki ga koordinirajo na Institutu »Jožef Stefan« poteka v Strateško razvojnem inovacijskem partnerstvu pametna mesta in skupnosti. Vse podrobnosti je Borisu Žgajnarju pojasnila Vodja centra za pametna mesta in skupnosti na Institutu “Jožef Stefan”, dr. Nevenka Cukjati. Projekt je nastal v okviru Strateško razvojno inovacijskega partnerstva, tudi s pomočjo evropskih sredstev.
V okrašenih mestih se zdaj že počasi prižigajo praznične luči. Kot vsako leto je tudi v avstrijskem Gradcu predbožični čas nekaj posebnega. Tam na primer lahko na dvorišču deželnega dvorca občudujete ledene jaslice, ki jih je umetnik Kimmo Frosti oblikoval iz 35 ton ledu. Tatjana Pirc pa je v Ljubljani srečala Susanne Höller z graškega turističnega urada. Pogovarjali sta se o tamkajšnjih božičnih sejmih, ponudbi in odgovornem odnosu mesta Gradec do okolja.
Ob načrtovanju varovanja podatkov moramo v obzir vzeti širšo sliko in upoštevati mnogo različnih teoretičnih scenarijev, ki bi lahko privedli do zloma normalnega delovanja javnih institucij. To bo od začetka prihodnjega leta naloga Uprave za informacijsko varnost, ki jo vodi dr. Uroš Svete, obramboslovec in izredni profesor na Fakulteti za družbene vede ter nekdanji direktor Direktorata za informacijsko družbo. Med pogovorom v studiu nam razloži, kakšne bodo naloge nove uprave in kateri so največji izzivi, ki jo čakajo.
V Štihovi dvorani Cankarjevega doma danes zvečer krstna uprizoritev drame to jabolko, zlato, ki je nastala v koprodukciji Cankarjevega doma, SNG Drame Ljubljana in Mestnega gledlišča ljubljanskega. V Pokrajinskem muzeju Maribor pa so v torek odprli novo stalno razstavo Portret meščanstva. Razstava v ospredje postavlja kulturno življenje v Mariboru v 19. stoletju, ko je meščanstvo doživelo svoj popolni razcvet. Foto: Matej Povše
Reševanje problemov onesnaževanja okolja v ladijskem prometu se odvija z upočasnjeno dinamiko, a vendarle se. Evropska komisija napoveduje dodatno obdavčitev ladjarjev po sistemu onesnaževalec plača, ogromno pa bi lahko prispevali že samo z uvedbo sistema, ki ga poganja veter. Pri slovenskem podjetju Mides design pravijo, da imajo rešitev za kar 55 odstotkov vseh obstoječih tovornih ladij. Razvili so namreč avtomatsko in zložljivo jadrovje, imenovano aero jadra, projekt pa nastaja v okviru Strateško razvojno inovacijskega partnerstva. Vse podrobnosti je predstavil konstruktor in oblikovalec Erik Šifrer.
Hongkong je že pol leta eno izmed žarišč protestov po svetu. Tisoči ljudi se vsak dan, predvsem pa čez konec tedna, zbirajo na ulicah, postajah podzemne železnice, v veleblagovnicah ali na letališčih in ostro nasprotujejo tako lokalnim oblastem kot težnjam Kitajske po večjem nadzoru nad tem močnim finančnim in gospodarskim središčem na vzhodni kitajski obali. Mesto je bilo 12 let tudi dom za španskega novinarja in dopisnika Davida Jimeneza, ki že od preloma tisočletja spremlja tamkajšnje razmere.
Triglavski ledenik je približno enkrat manjši in tanjši od približno petdeset kilometrov vzhodneje in štiristo metrov nižje ležečega bratca pod Skuto v Kamniško-Savinjskih Alpah.
Legendarni kitarist Jimi Hendrix se je rodil na današnji dan leta 1942. Njegovo glasbo opisujejo kot pionirsko, eksperimentalno, uničujočo, osvobajajočo, prodorno, vizionarsko.
Ko smo aprila v naši oddaji Nedeljski izlet predstavljali knjižnico Inštituta za novejšo zgodovino, ki zaenkrat še vedno domuje v ljubljanski Kazini v središču mesta, smo dejali, da v tej specialni knjižnici zbirajo in hranijo dragoceno gradivo za raziskovalce in ljubitelje naše novejše zgodovine. Fond knjižnice obsega več kot 52 tisoč enot. To so knjige, časopisi, dokumentarno gradivo, priročniki, zemljevidi, enciklopedije, letaki … V teh dneh pa nas je presenetila novica, da knjižnico zapirajo za javnost. Peticijo za ohranitev knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino so podpisali številni ugledni posamezniki, poziv pa naslavljajo na ministrstvo za izobraževanje, vlado in državni zbor, pa tudi na vodstvo inštituta. Tatjana Pirc je direktorja Inštituta za novejšo zgodovino Jureta Gašpariča vprašala, zakaj so se odločili, da knjižnico zaprejo za javnost.
Vmesniki med možgani in računalniki se zdijo kot znanstvena fantastika, ki se pojavlja le v medicini. Delno ta trditev drži – v rabo so za zdaj prišli po večini le v medicinske namene, nikakor pa ti vmesniki niso znanstvena fantastika. Raziskovalci jih izpopolnjujejo in iščejo nove načine uporabe, hkrati pa se ukvarjajo tudi z etičnimi vprašanji, ki se nanašajo na zaznavanje naših čustev. O teh dilemah govori dr. Maryam Alimardani z Univerze v Tilburgu.
Neveljaven email naslov