Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes vam bomo iz različnih zornih kotov predstavili Novo Gorico. Mnogih, ki jih bo zdajle omenila tudi izkušena turistična vodnica Evelin Bizjak, ki nas pelje na tri in pol minutni sprehod po mestu, tako kot pelje
turistične skupine.
Nova Gorica je eno od tistih slovenskih mest, v katerega ne zaideš. Val 202 pa gre rad v goriško prestolnico, zato smo to soboto tja preselili tudi studio
Od svojega nastanka je mesto usodno povezano z mejo. Konec koncev je zaradi na novo začrtane meje po 2. svetovni vojni tudi nastalo. Po Novi Gorici nas je popeljala izkušena turistična vodnica Evelin Bizjak. Začnemo kar na trgu Evrope, kjer lahko stojimo z vsako nogo v svoji državi, potem pa se sprehodimo po zgodovini sicer mladega mesta. Gremo tudi na Kostanjevico, kjer imamo edinega kralja v Sloveniji.
"To je Karel X Francoski, ki je sem pribežal v Gorico, tukaj umrl in bil tudi pokopan. Potem pa so sledili še njegovi potomci. In da niso samo Burboni, so tam tudi krasne dehteče burbonke, vrtnice od bele do rožnate barve, ki vas čakajo, da jih pridete obiskat."
Po nasvetu smo se torej odpravili tudi med dišeče vrtnice v center mesta. Te v centru mesta zacvetijo prav zdaj, v drugi polovici maja, občudujemo pa jih lahko vse tja do novembra. V svoji trgovini, kjer ponujajo številne izdelke z vonjem in okusom po vrtnicah, nas je sprejela Katja Kogej, predsednica Goriškega društva ljubiteljev vrtnic. Pravi, da število vrtnic v Novi Gorici zadnja leta narašča.
“Pred nekaj leti smo poskušali prešteti zasajene vrtnice v rožnih nasadih. Sklepali smo, da jih je nekje med 10.000 in 12.000. Danes je ta številka zagotovo dosti večja. Vrtnice so večinoma moderne sorte, take ki so bolj obstojne in terjajo nekoliko manj vzdrževanja.”
Največkrat se o Novi Gorici govori kot o mladem mestu, mestu brez zgodovine. Blaž Kosovel, raziskovalec in urednik revije Razpotja je s Potjo po zgodovini mladega mesta to tezo ovrgel. Dokazal je, da ima Nova Gorica bogato mestno zgodovino. Pot, po kateri vodi zainteresirane, ima deset postaj – zadnja je trg Evrope, ki v bistvu predstavlja sedanjost.
"Vidim, da zgodovina Nove Gorice buhti od zgodb, ampak nekako obstaja zaradi tega pridevnika 'nova', neka aroganca, brezbrižnost ali pa sram do preteklosti."
Arhitekt Tomaž Vuga je Solkanec, ki je Novo Gorico spremljal od njenega rojstva naprej. V njej je vse življenje delal kot arhitekt in jo soustvarjal kot urbanist. Kakšne so bile takrat zgodovinske danosti in kako danes vidi nove možnosti razvoja. In kako jih vidi mladi arhitekt, Novogoričan, Miha Rijavec? Kakšna je vizija mladih ustvarjalcev?
Novogoričan Gregor Božič je raziskovalec starih sadnih sort in filmski režiser. Njegov celovečerec Zgodbe iz kostanjevih gozdov je bil slovenski kandidat za oskarja za tujejezični film. Trenutno svojo zgodbo starih sadežev nadaljuje kot rezident štipendist na francoskem inštitutu moderne umetnosti v Lillu. Za Evropsko prestolnico obeh Goric je pripravil virtualni zemljevid Atlas pozabljenih sadovnjakov.
Mateja Zorn je že vrsto let programska vodja Kinoateljeja v Stari Gorici, kjer tudi živi. Povezujejo se s slovenskimi in italijanskimi institucijami in delujejo kot en sam prostor.
Kakšno dediščino bo leto 2025 zapustilo Novi Gorici? Neda Rusjan Bric, vodja kandidature, Vesna Humar, koordinatorka, dr. Kaja Širok, zgodovinarka, ter Simon Mokorel, svetovalec župana za evropske in nacionalne projekte, razmišljajo o programu GO! 2025, razmišljajo o prostorskih spremembah in meji med Gorico in Novo Gorico.
"Vzgojeni smo bili z različnimi zgodbami, ki se dotikajo tega prostora. Naša želja je bila, da gradimo pozitivne zgodbe, da se na Goriškem in širše skupaj zazremo v prihodnost." - dr. Kaja Širok
Tomaž Konrad je pomočnik direktorja EZTS. Ponosen je na pilotno možnost, da občani v slovenskih občinah izvedejo 21 storitev v sosednji italijanski občini in obratno. Na ta način se kaže povezovanje, ki je tu nujno. Pripravljajo še ostale socialne projekte, kot sta brv čez Sočo in kolesarska pot. V prihodnosti vidijo tudi možnost tega, da se zdravstvene storitve ne podvajajo med Novo Gorico in Gorico, ampak da se naredi komplementaren projekt.
Njihov prvi letošnji koncert v živo. Na Bevkovem trgu so združili ska, punk, hard core, reggae in metal v prepoznavno mešanico, ki na odrih zadoni v pozitivnih energijah. Skupino sestavljajo: David Kovšca, Boštjan Beltram, Marko Soršak in Erik Makuc.
Danes vam bomo iz različnih zornih kotov predstavili Novo Gorico. Mnogih, ki jih bo zdajle omenila tudi izkušena turistična vodnica Evelin Bizjak, ki nas pelje na tri in pol minutni sprehod po mestu, tako kot pelje
turistične skupine.
Nova Gorica je eno od tistih slovenskih mest, v katerega ne zaideš. Val 202 pa gre rad v goriško prestolnico, zato smo to soboto tja preselili tudi studio
Od svojega nastanka je mesto usodno povezano z mejo. Konec koncev je zaradi na novo začrtane meje po 2. svetovni vojni tudi nastalo. Po Novi Gorici nas je popeljala izkušena turistična vodnica Evelin Bizjak. Začnemo kar na trgu Evrope, kjer lahko stojimo z vsako nogo v svoji državi, potem pa se sprehodimo po zgodovini sicer mladega mesta. Gremo tudi na Kostanjevico, kjer imamo edinega kralja v Sloveniji.
"To je Karel X Francoski, ki je sem pribežal v Gorico, tukaj umrl in bil tudi pokopan. Potem pa so sledili še njegovi potomci. In da niso samo Burboni, so tam tudi krasne dehteče burbonke, vrtnice od bele do rožnate barve, ki vas čakajo, da jih pridete obiskat."
Po nasvetu smo se torej odpravili tudi med dišeče vrtnice v center mesta. Te v centru mesta zacvetijo prav zdaj, v drugi polovici maja, občudujemo pa jih lahko vse tja do novembra. V svoji trgovini, kjer ponujajo številne izdelke z vonjem in okusom po vrtnicah, nas je sprejela Katja Kogej, predsednica Goriškega društva ljubiteljev vrtnic. Pravi, da število vrtnic v Novi Gorici zadnja leta narašča.
“Pred nekaj leti smo poskušali prešteti zasajene vrtnice v rožnih nasadih. Sklepali smo, da jih je nekje med 10.000 in 12.000. Danes je ta številka zagotovo dosti večja. Vrtnice so večinoma moderne sorte, take ki so bolj obstojne in terjajo nekoliko manj vzdrževanja.”
Največkrat se o Novi Gorici govori kot o mladem mestu, mestu brez zgodovine. Blaž Kosovel, raziskovalec in urednik revije Razpotja je s Potjo po zgodovini mladega mesta to tezo ovrgel. Dokazal je, da ima Nova Gorica bogato mestno zgodovino. Pot, po kateri vodi zainteresirane, ima deset postaj – zadnja je trg Evrope, ki v bistvu predstavlja sedanjost.
"Vidim, da zgodovina Nove Gorice buhti od zgodb, ampak nekako obstaja zaradi tega pridevnika 'nova', neka aroganca, brezbrižnost ali pa sram do preteklosti."
Arhitekt Tomaž Vuga je Solkanec, ki je Novo Gorico spremljal od njenega rojstva naprej. V njej je vse življenje delal kot arhitekt in jo soustvarjal kot urbanist. Kakšne so bile takrat zgodovinske danosti in kako danes vidi nove možnosti razvoja. In kako jih vidi mladi arhitekt, Novogoričan, Miha Rijavec? Kakšna je vizija mladih ustvarjalcev?
Novogoričan Gregor Božič je raziskovalec starih sadnih sort in filmski režiser. Njegov celovečerec Zgodbe iz kostanjevih gozdov je bil slovenski kandidat za oskarja za tujejezični film. Trenutno svojo zgodbo starih sadežev nadaljuje kot rezident štipendist na francoskem inštitutu moderne umetnosti v Lillu. Za Evropsko prestolnico obeh Goric je pripravil virtualni zemljevid Atlas pozabljenih sadovnjakov.
Mateja Zorn je že vrsto let programska vodja Kinoateljeja v Stari Gorici, kjer tudi živi. Povezujejo se s slovenskimi in italijanskimi institucijami in delujejo kot en sam prostor.
Kakšno dediščino bo leto 2025 zapustilo Novi Gorici? Neda Rusjan Bric, vodja kandidature, Vesna Humar, koordinatorka, dr. Kaja Širok, zgodovinarka, ter Simon Mokorel, svetovalec župana za evropske in nacionalne projekte, razmišljajo o programu GO! 2025, razmišljajo o prostorskih spremembah in meji med Gorico in Novo Gorico.
"Vzgojeni smo bili z različnimi zgodbami, ki se dotikajo tega prostora. Naša želja je bila, da gradimo pozitivne zgodbe, da se na Goriškem in širše skupaj zazremo v prihodnost." - dr. Kaja Širok
Tomaž Konrad je pomočnik direktorja EZTS. Ponosen je na pilotno možnost, da občani v slovenskih občinah izvedejo 21 storitev v sosednji italijanski občini in obratno. Na ta način se kaže povezovanje, ki je tu nujno. Pripravljajo še ostale socialne projekte, kot sta brv čez Sočo in kolesarska pot. V prihodnosti vidijo tudi možnost tega, da se zdravstvene storitve ne podvajajo med Novo Gorico in Gorico, ampak da se naredi komplementaren projekt.
Njihov prvi letošnji koncert v živo. Na Bevkovem trgu so združili ska, punk, hard core, reggae in metal v prepoznavno mešanico, ki na odrih zadoni v pozitivnih energijah. Skupino sestavljajo: David Kovšca, Boštjan Beltram, Marko Soršak in Erik Makuc.
Tina Nagode je inštruktorica matematike, ki v tem trenutku pomaga vsem, ki so v krizi. Pravi, da učenci pričakujejo hitro rešitev, v enem dnevu bi radi konzumirali znanje matematike, ki ga niso usvojili celo leto. “Neverjetno je, koliko znanja je učenec sposoben konzumirati v enem dnevu!” Pedagoški psiholog dr. Drago Žagar razlaga, da želimo vsi oblikovati pozitivno samopodobo, zato sebi pripisujemo uspehe, neuspehe drugim. “Slabe volje je bil učitelj, imel sem smolo … Uspehe pripisujemo sebi, a ne zmeraj. Če začne človek doživljati neuspehe, se vzorec obrne: začne neuspehe pripisovati sebi in uspehe drugim.”
28-letna Brigita Šušteršič in 27-letni Kristjan Erdeljc sta se kmalu po rojstvu prvega otroka iz Ljubljane preselila na Goričko. Zdaj že pet let v sožitju z nekaj pujsi, kurami, racami in mačkami živijo na urejeni večji parceli z več vrtovi, sadovnjakom in nasadom leske.
Izpostavljamo mlade, ki izstopajo z izvirnostjo, razmisleki, uspešnostjo, zagnanostjo, drugačnostjo. Mojmir Šiftar, Ljubljančan prekmurskih korenin, združuje vse našteto. Ambiciozen mladenič je na prestižnem tekmovanju San Pellegrino Young Chef 2018 dosegel drugo mesto, tradicionalne koline je preselil na vrhunski krožnik. Zgodbo in recept je pripravljal šest mesecev.
Marko Pogačnik, kipar, ki je med drugim oblikoval tudi slovenski državni grb in je eden od soustanoviteljev umetniške skupine OHO, ki je delovala v letih od 1966 do 1971, bo letos po 53 letih spet razstavljal v domačem Kranju. Leta 1965 je namreč imel tri razstave, od katerih sta bili dve zaprti. Konflikt je bil tako močan, da po teh dogodkih tam ni več nastopil. Letos pa lahko njegovi razstavi v Galeriji Prešernovih nagrajencev in v Galeriji Prešernove hiše obiščete vse do 29. avgusta. Marko Pogačnik je letos izdal tudi knjigo z naslovom Slovenija čudežna, v kateri boste našli še več podobnih namigov, kot je ta, ki ga je Veroniki Gnezda zaupal Unescov umetnik za mir.
Si predstavljate slikarje, ki v rokah namesto čopičev držijo meče, ateljeji pa so bili včasih tudi prizorišče umora? Več je Maji Stepančič povedala kustosinja in recenzentka, tudi profesorica na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Petja Grafenauer, ki ima zanimiv poletni knjižni namig.
Koroška je v zadnjih letih postala zelo zanimiva turistična destinacija za gorsko – kolesarske navdušence. Tako imenovanih trailov, urejenih poti, je vedno več, svoje pristavi tudi prelepa narava in bližina slovensko – avstrijske meje, v zadnjih letih pa je destinacija dobila prepoznavnost tudi po zaslugi BLACK HOLE BIKE FESTIVALA – torej, če bi prevedli, kolesarskega festivala Črna luknja, ki se je letos začel v nedeljo, s klasičnim maratonom s startom in ciljem v Črni na Koroškem.
Sezono valovskega namigovanja bo zdaj odprla novinarska kolegica Jela Krečič. Pred kratkim je izdala svoj drugi roman Knjigo drugih. Kot budna spremljevalka fenomenov v popularni kulturi pa Jela Krečič predlaga ogled dveh televizijskih serij.
Čeprav je poletje in večini niti po pomoti misli ne zaidejo na bele strmine, na smuči … no ja, morebiti v zadnjih treh vse prej kot poletnih dneh vsaj pogojno morda, bomo vseeno skočili na Gorenjsko, v Begunje, kjer domuje slovenska tovarna smuči. Elan je v svoji več kot sedemdesetletni zgodovini z inovacijami velikokrat spremenil razvoj smučanja, bil pionir na marsikaterem področju, in očitno se ne misli ustaviti. Prejšnji teden je namreč kot prvi proizvajalec smučarske opreme na svetu odprl vrata svojega alpskega smučarskega muzeja.
Rudi Ringbauer je bil v svoji karieri marsikaj: odličen plavalec, ključavničar, strojnik, učitelj, svoje življenjsko poslanstvo pa je našel v pravu. Dolgoletni ptujski sodnik je v študentskih letih zakuhal znamenito afero Bruc, s katero so prekmurski študentje zelo razbesnili takratno oblast. Pri njemu doma na Ptuju smo se pogovarjali o posledicah afere, sodnikovanju, Titu, aforizmih in o tem, zakaj je že vse življenje “lükar brez lüka”.
Partija je govorila: Mladi – zahod jih zavaja. Ideološka razcepljenost, mi smo jo živeli
Tudi mladi iz Slovenije so v začetku 70. let potovali po kopnem do Indije. Eden takih je Vojc, ki še vedno potuje tja, a zadnja leta z letalom.
Marko Pogačnik, kipar, ki je med drugim oblikoval slovenski državni grb, se prve polovice 60-ih let spominja kot konfliktnega obdobja, ko se je v Kranju boril s takratno socialistično elito, ki je mlademu umetniku zapirala razstave. Prav zato je skupaj s somišljeniki začel graditi avtonomno samostojno kulturo OHO, ki je na tedanji svet gledala drugače. Pozneje je v Šempasu ustanovil komuno Družina.
Malo drugačna komuna je v začetku sedemdesetih let nastala v študentskem domu nekdanje FSPN. Spominja se Ladislav Močivnik, ki je bil takrat sicer študent psihologije na filozofski fakulteti, a je stanoval v legendarnem študentskem domu za Bežigradom.
Umetnica Duba Sambolec, ki bi jo v preteklosti pri nas težko srečali, saj je živela in ustvarjala predvsem v tujini, še vedno ne razume, kaj je bilo takega v filmu Dušana Makavejeva Misterij organizma, ki se je oblasti zdel »bogokleten«. Da so bili prav hipiji prvi znanilci new agea, pa pravi umetnostna zgodovinarka Goranka Kreačič.
Hipijevski časi so bili tudi časi potovanj. Iz Slovenije vsaj do Amsterdama, če ne naprej po Evropi ali pa morda kar do Indije. Mnogi mladi iz drugih držav pa so se ustavili tudi pri nas. Eden takih je bil tudi irski glasbenik Andy Irvine.
Partija je govorila: Mladi – zahod jih zavaja. Ideološka razcepljenost, mi smo jo živeli
Spomini in zgodbe o takratnih poletjih, tistih romanjih na morje v najboljših letih. Romance, legende, šepet ozkih morskih ulic.
Kdo bi mislil na spanje, kdo na denar? Svet čaka name. In na Elan. S temi besedami ustanovitelja slovenske tovarne smuči, Rudija Finžgarja, se je leta 1945 rodila zadruga iz katere je potem nastala uspešna zgodba. Danes je ta z odprtjem alpskega smučarskega muzeja v Begunjah dobila novo poglavje – na Gorenjsko je ob tej priložnosti prišel tudi legendarni Ingemar Stenmark, ki je sloves slovenskih smuči z izjemnimi uspehi ponesel v svet.
Boris Cavazza je štiri leta preživel na ladji, nima pa nobenega tatuja, morje je prvič okusil v Piranu in v hipu se je spletla posebna vez.
Neveljaven email naslov