Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Olimpijske igre v Tokiu so zaradi aktualnih razmer na svetu, ki jih narekuje epidemija covida-19 precej nenavadne. Tako udeleženci kot tudi novinarji so pod nenehnim nadzorom organizatorjev.
Olimpijske igre v Tokiu so zaradi aktualnih razmer na svetu, ki jih narekuje epidemija covida-19 precej nenavadne. Tako udeleženci kot tudi novinarji so pod nenehnim nadzorom organizatorjev
Iz Tokia se nam z aktualnim pregledom ukrepov in orisom, kako poteka nadzor, oglasila naša novinarka Anja Hlača Ferjančič:
Ocha je aplikacija, ki opredeljuje status udeležencev na olimpijskih igrah. Vsak dan morajo v aplikacijo vnesti podatke o svojem zdravstvenem stanju. Prva dva tedna je bila obvezna delovno karanteno, zato niso smeli v restavracije, v park in na javni prevoz. Nadzor je kombinacija digitalnega in samoprijave. Ob izhodu v najbližjo trgovino naj bi se oglasili pri varnostniku hotela in napovedali svoj izhod, ki je omejen na 15 minut. V praksi varnostniki tega niso zahtevali, postanki naših novinarjev pri njih so bili redki. V praksi so navodila postavljena zelo strogo, nadzor pa je po izkušnjah naših novinarjev ohlapen. Ves čas naj bi imeli vključen dostop do lokacije, dolžni so poskrbeti za to, da se jim telefon ne izprazni. Uporabljati morajo tudi aplikacijo japonskega ministrstva za zdravje, ki jih opozori, če so bili v tesnem stiku s pozitivno osebo. Prve štiri dni so se na japonskem testirali vsak dan, sedaj pa vsakega četrtega.
Nataša Pirc Musar pa razmišlja o vidiku varstva osebnih podatkov: "Srčno upam in mislim, da je Japonska dovolj napredna država, da bodo pri vsem skupaj uporabljali klavzule 'sončnega zahoda'. To pomeni, da se že vnaprej ve, da je hranjenje in obdelovanje podatkov začasno, zgolj za čas trajanja olimpijskih iger."
Razmišljamo tudi o tem, kako bi v pogojih, ki jih narekuje GDPR v trenutnih razmerah potekale olimpijske igre v Evropi, zakaj imamo v Sloveniji toliko težav z zagotovitvijo ustrezne in varne aplikacije za preverjanje pogoja PCT. Osmislimo tudi prakse iz tujine, po katerih bi se lahko zgledovali tako Slovenci kot Japonci.
Športna zgodba Marka Cirmana o potovanju na olimpijsko prizorišče v Tokiu in vseh preprekah, ki so zaradi covidnih ukrepov stale na poti naši radijski ekipi:
Olimpijske igre v Tokiu so zaradi aktualnih razmer na svetu, ki jih narekuje epidemija covida-19 precej nenavadne. Tako udeleženci kot tudi novinarji so pod nenehnim nadzorom organizatorjev.
Olimpijske igre v Tokiu so zaradi aktualnih razmer na svetu, ki jih narekuje epidemija covida-19 precej nenavadne. Tako udeleženci kot tudi novinarji so pod nenehnim nadzorom organizatorjev
Iz Tokia se nam z aktualnim pregledom ukrepov in orisom, kako poteka nadzor, oglasila naša novinarka Anja Hlača Ferjančič:
Ocha je aplikacija, ki opredeljuje status udeležencev na olimpijskih igrah. Vsak dan morajo v aplikacijo vnesti podatke o svojem zdravstvenem stanju. Prva dva tedna je bila obvezna delovno karanteno, zato niso smeli v restavracije, v park in na javni prevoz. Nadzor je kombinacija digitalnega in samoprijave. Ob izhodu v najbližjo trgovino naj bi se oglasili pri varnostniku hotela in napovedali svoj izhod, ki je omejen na 15 minut. V praksi varnostniki tega niso zahtevali, postanki naših novinarjev pri njih so bili redki. V praksi so navodila postavljena zelo strogo, nadzor pa je po izkušnjah naših novinarjev ohlapen. Ves čas naj bi imeli vključen dostop do lokacije, dolžni so poskrbeti za to, da se jim telefon ne izprazni. Uporabljati morajo tudi aplikacijo japonskega ministrstva za zdravje, ki jih opozori, če so bili v tesnem stiku s pozitivno osebo. Prve štiri dni so se na japonskem testirali vsak dan, sedaj pa vsakega četrtega.
Nataša Pirc Musar pa razmišlja o vidiku varstva osebnih podatkov: "Srčno upam in mislim, da je Japonska dovolj napredna država, da bodo pri vsem skupaj uporabljali klavzule 'sončnega zahoda'. To pomeni, da se že vnaprej ve, da je hranjenje in obdelovanje podatkov začasno, zgolj za čas trajanja olimpijskih iger."
Razmišljamo tudi o tem, kako bi v pogojih, ki jih narekuje GDPR v trenutnih razmerah potekale olimpijske igre v Evropi, zakaj imamo v Sloveniji toliko težav z zagotovitvijo ustrezne in varne aplikacije za preverjanje pogoja PCT. Osmislimo tudi prakse iz tujine, po katerih bi se lahko zgledovali tako Slovenci kot Japonci.
Športna zgodba Marka Cirmana o potovanju na olimpijsko prizorišče v Tokiu in vseh preprekah, ki so zaradi covidnih ukrepov stale na poti naši radijski ekipi:
Sergei Chernooki je star 46 let. Živi v Minsku, glavnem mestu Belorusije. Kot računalniški raziskovalni inženir je zaposlen v podjetju, ki sodeluje predvsem s tujim trgom. Študiral je telekomunikacije na Univerzi v Minsku. Ko je bil star 20 let, je Aleksander Lukašenko prišel na oblast. Pred 26 leti.
Na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani je ta teden potekala Poletna šola strojništva, že sedma zapovrstjo, ki je to pot privabila 82 udeležencev, od šestega razreda osnovne šole do zadnjih letnikov srednje. Poletna šola, ki je letos zaradi koronavirusa potekala nekoliko drugače kot v preteklosti, je postregla z devetimi različnimi delavnicami, od energetike, mehatronike, konstruiranja, hidravlike in letalstva.
Povprečna starost, pri kateri pisatelji v Sloveniji izdajo svoj prvenec, je trenutno 25 let, še pred desetletjem pa večina pisateljev pri nas svojih del ni začela izdajati pred dopolnjenim 30. letom starosti. Uredniki založb opozarjajo, da mladi preveč hitijo z izdajanjem knjig, priporočajo jim, naj se izpopolnjujejo in objavljajo v revijah, se udeležujejo natečajev ter literarnih večerov. Na tak način jih bodo lahko odkrili tudi založniki, ki so pozorni na kakovostna literarna dela tudi neuveljavljenih ustvarjalcev. A neuveljavljenost v literarni sferi ne igra pomembnejše vloge, če je delo kakovostno in če besedilo preveva energija. Kako priti do svojega prvenca in se uveljaviti na trgu kot nepoznano ime, tudi če vmes poseže epidemija?
V zadnjih nekaj dneh so gorski reševalci zabeležili že približno 20 intervencij. Lepo sončno vreme v gore privablja veliko število ljudi, marsikdo pa izkorišča zadnje dni pred začetkom novega šolskega leta. Padci, zdrsi, poškodbe, epileptični napadi, pa tudi dehidriranost, so običajni vzroki za klic na pomoč. Poklicali smo predsednika komisije za letalsko reševanje pri Gorski reševalni zvezi Tonija Smoleja.
Julij 2020 je po svetu za skoraj stopinjo Celzija presegel dolgoletno globalno temperaturno povprečje, najbolj skrb vzbujajoče so bile rekordne temperature v Sibiriji, kjer so se posamezne regije segrele tudi do pet stopinj nad siceršnjim povprečjem. V zadnjih desetletjih je Arktika izgubila skoraj polovico ledenih površin, tudi debelina ledu je zdesetkana. O razmerah na zemeljskem severu in tem, kaj pomenijo novi vsakoletni temperaturni odkloni, je Maja Ratej poklicala podnebna znanstvenika dr. Michaela Manna, avtorja krivulje t.i. hokejske palice, in dr. Zacka Labea, ki javnost redno in slikovito obvešča o vremenskem dogajanju nad severnim polom.
Prejšnji teden je v več evropskih mestih potekal protest delavcev v glasbeni industriji. Pod ključnikom #WeMakeEvents so se zbrali tudi v Veliki Britaniji, kjer se je protest odvil v več mestih, kulturna prizorišča pa so se na dneve shodov obarvala rdeče. Opozarjali so predvsem na več kot milijon delavcev v glasbeni industriji, ki jim je zaradi nove koronavirusne bolezni že več kot 4 mesece delo onemogočeno in zdi se, da dela v običajnem obsegu ne bodo mogli opravljati vsaj do pomladi prihodnje leto. Glasbeno oziroma širše – industrijo srečanj – sestavlja več različnih poklicev, kot se morda sprva zdi – od tistih, ki skrbijo za tehnične vidike, kot so zvok, luči in slika, do tistih, ki na koncertnem odru nikoli ne stojijo, temveč se ukvarjajo z logistiko, načrtovanjem turnej in z založništvom. Hude omejitve za izpeljavo javnih prireditev tako glasbenike in njihove sodelavce rinejo na rob preživetja. Dva od pobudnikov tihega shoda delavcev v glasbeni industriji, ki se je odvil pretekli petek, sta koncertna organizatorja Črt Batagelj in Matej Ahlin.
Na lep sončen dan ni lepšega kot sedeti na mirnem dvorišču. A v Mariboru v poletnih mesecih nekatera, sicer mirna dvorišča, zaživijo in postanejo živa. Ideja o oživljanju dvorišč je zaživela pred desetimi leti in od takrat člani društva za ljudi in prostore Hiša z drugimi sodelujočimi odkrivajo skrite kotičke pozabljenih mariborskih dvorišč, na njih prirejajo dogodke in tako manj znane dele mesta približajo drugim.
Srcozlom je beseda, ki opisuje različna čustva, ki jih povzročajo ljubezenske težave, podivjani kapitalizem in neizbežna apokalipsa. Vse stvari, ki nam trenutno grenijo življenje in nas prizadenejo. Srcozlom pa je predvsem Instagram profil, ki kaže, kaj v današnjem času pesti pesi mlade na področju ljubezni. Ker gre za kolektivni projekt uporabnikov in uporabnic, ki so imeli, imajo ali sumijo, da bodo imeli zlomljeno srce, želi ustanoviteljica in administratorka profila ostati anonimna. Kolektivni projekt se je prejšnji teden iz digitalnega sveta preselil še v analognega, v razstavni prostor galerije DobraVaga v Ljubljani. foto: Lana Špiler/DobraVaga
Kapitalizem in javna blaginja že načelno nerada sobivata. Ena redkih novosti v sistemu javne mobilnosti so izposojevalnice koles, ki so po številnih slovenskih mestih vzniknile kot gobe po dežju. Žal pa so z njimi oživele tudi nove oblike pobalinstva, lumparij in celo kriminala, ki tej javni blaginji ne prizanašajo. Čeprav je škoda v različnih mestih podobna, so načini reševanja te problematike zelo samosvoji. Pobliže si bomo pogledali trboveljski in postojnski primer, povprašali za mnenje dobavitelja koles v več kot ducatu slovenskih mest, na koncu pa bomo o vzgibih in značilnostih storilcev govorili še s kriminalističnim psihologom. Kdo in zakaj tako rad pljuva v svojo lastno skledo?
Voditelji EU na izrednem vrhu prek video povezave razpravljajo o neevropski Belorusiji. Kandidatka na nedavnih predsedniških volitvah Svetlana Tihanovska jih je že pozvala, naj zavrnejo izide omenjenih volitev, na katerih je že šesti predsedniški mandat dobil Aleksander Lukašenko. Anja Hlača Ferjančič se je o ozadju dogajanja v 10 milijonski Belorusiji, kjer potekajo množični protesti in stavke, pogovarjala z dr. Denisom Mancevičem, ki je politolog, nekdanji diplomat, direktor v družbi Herman & partnerji. Foto: Osebni arhiv
Od kod izvira hip hop in kako je scena zahodne ameriške obale postala tako močna, da je definirala zvok ameriškega popa v devetdesetih. Povod za glasbeno zgodbo je Nate Dogg, ki bi danes praznoval 51. rojstni dan. Član rap tria 213, v katerem je deloval tudi Snoop Dogg. Kakšna je bila njegova vloga v hip hop sceni zahodne obale in kako se je ta popularizirala? "Zahodna obala je v začetku 80. let na nek način kopirala vzhod. Se postavljala na noge in iskala identiteto. Potem pa se je iz ekipe World Wreckin` Cru razvil krog, ki je naredil veliko. Med njimi Easy-E, Dr. Dre in tudi Egyptian Lover, še danes priznan didžej. N.W.A. pa so bili prvi res avtohtoni bend s "statementom", ki je povedal več kot vsi zvezdniki vzhodne obale." - Borja Močnik
Valovci so tokrat gostovali na Nanosu, kjer je eden izmed redkih oddajnikov Radiotelevizije Slovenija, kamor stalne tehnične ekipe prihajajo še vsak dan.
Lozice so prva vas v Vipavski dolini ob jugozahodem vznožju Nanosa. Ena od znamenitosti tega kraja je tudi kamnita miza, ob kateri naj bi se menda ob svojem pomikanju skozi Vipavsko dolino odpočil Napoleon. Z domačinoma Antonom Mislejem in Ljubom Medenom pa smo se usedli v senco Ljubove brajde s pogledom na nanoška pobočja in začeli pogovor o tem, kako je bilo na Nanosu nekoč. Sicer pa je Nanos zanimiv tudi za jamarje, in med te sodita tudi Ljubo Meden in Anton Mislej. Prvi ljubiteljsko, Anton pa jame raziskuje od malih nog, ustanovil pa je tudi jamarsko društvo Karantanija.
Nanos je bil od nekdaj zanimiv za raziskovalce, ki so se zanimali za naravo, kot na primer idrijski zdravnik Scopoli, mnoge pa je pritegnil tudi njegov podzemni svet. Jernej Jež je doktor geologije, zaposlen na Geološkem zavodu Slovenije, ki pravi, da je že prav Nanos in ne nanos, saj je to pogorje zgrajeno iz kar kompaktnih kamnin
Poskus leta z jadralnim padalom s planote Lijak, ki skozi vse leto skupaj z mediteransko klimo ustvarja odlične pogoje za padalce in zmajarje.
Nanos ni priljubljen le med planinci in drugimi rekreativci, ampak je zanimiv tudi če pogledamo favno in floro. O posebnostih tega pogorja nam je več povedal Marko Nabergoj, planinski vodnik in član Planinskega društva Podnanos. Sicer pa ko pravimo da gremo na Nanos, drži to le delno, gremo namreč le na njegov del, na Plešo.
O analogni zgodovini antenskega stolpa na Nanosu pripoveduje Stojan Vitežnik, dolgoletni vodja oddajniškega centra.
Jernej Bervar in Klementina Milošič sta Slovenca, ki živita in delata v New Yorku. Skupaj sta napisala knjigo z naslovom Osnove glasbenega posla in glasbena promocija. V knjigi, ki sta jo razdelila na tri dele, natančno in obenem zelo preprosto opisujeta, kaj delajo menedžer, producent, promotor, agent, založnik in distributer…. Ter na kateri točki kariere njihova vloga pride najbolj do izraza. "Mladim glasbenikom svetujeva, da objavljajo čim več svoje glasbe, čim več sodelujejo in se povezujejo z različnimi akterji v glasbeni industriji v Sloveniji kot v tujini. Mreženje je izjemno pomemben del glasbene industrije. Na tak način lahko glasbeniki najdejo veliko priložnosti, ki jih drugače ne bi." - Klementina Milošič O precej aktualni temi, tj. streamingu oziroma pretočnem poslušanju glasbe, pravita, da je ena izmed težav netransparentnost. Tudi honorarji, ki jih na primer izplačuje Spotify, se razlikujejo od države do države oziroma od trga do trga.
Prejšnji mesec smo na slovenski trg z veliko zamudo le dobili vodilnega ponudnika pretočne glasbe na svetu, švedski Spotify. O tem, za kakšno platformo sploh gre, kakšne so njegove posebnosti in zakaj je potreboval toliko časa, da je prišel v Slovenijo, smo se pogovarjali z glasbenim založnikom, zastopnikom Universal publishing v Sloveniji in soustanoviteljem neodvisne založbe SonicTribe Žigo Drofenikom.
Vse se je začelo na Mihovem domu, v katerem je skupaj s svojo družino pet let preživljala vsak konec tedna. Potem jo je pot za osem let zanesla na Golico, trinajst let je bila oskrbnica koče na Kriški gori. Leta 2014 pa se je Tonka Zadnikar ustalila v koči pod Vršičem, ki se nahaja med 16. in 17. ovinkom. Ime Tonka Zadnikar je verjetno bolj znano tistim planincem, ki se na svojih planinskih turah radi ustavite v planinskih kočah, ter tistim, ki v kočah radi tudi kaj pojeste. Pa ne le njena odlična kuha, za kar legendarno in izjemno priljubljeno oskrbnico jo je naredil predvsem odnos do ljudi, srčnost, dobra volja in neizmerna energija. Pri 73. letih Tonka Zadnikar še vedno teče - tudi kakšen 42 kilometrov dolg maraton, prepleza kakšno steno - na primer severno triglavsko in kolesari - recimo okoli Slovenije.
Neveljaven email naslov