Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Olimpijske igre v Tokiu so zaradi aktualnih razmer na svetu, ki jih narekuje epidemija covida-19 precej nenavadne. Tako udeleženci kot tudi novinarji so pod nenehnim nadzorom organizatorjev.
Olimpijske igre v Tokiu so zaradi aktualnih razmer na svetu, ki jih narekuje epidemija covida-19 precej nenavadne. Tako udeleženci kot tudi novinarji so pod nenehnim nadzorom organizatorjev
Iz Tokia se nam z aktualnim pregledom ukrepov in orisom, kako poteka nadzor, oglasila naša novinarka Anja Hlača Ferjančič:
Ocha je aplikacija, ki opredeljuje status udeležencev na olimpijskih igrah. Vsak dan morajo v aplikacijo vnesti podatke o svojem zdravstvenem stanju. Prva dva tedna je bila obvezna delovno karanteno, zato niso smeli v restavracije, v park in na javni prevoz. Nadzor je kombinacija digitalnega in samoprijave. Ob izhodu v najbližjo trgovino naj bi se oglasili pri varnostniku hotela in napovedali svoj izhod, ki je omejen na 15 minut. V praksi varnostniki tega niso zahtevali, postanki naših novinarjev pri njih so bili redki. V praksi so navodila postavljena zelo strogo, nadzor pa je po izkušnjah naših novinarjev ohlapen. Ves čas naj bi imeli vključen dostop do lokacije, dolžni so poskrbeti za to, da se jim telefon ne izprazni. Uporabljati morajo tudi aplikacijo japonskega ministrstva za zdravje, ki jih opozori, če so bili v tesnem stiku s pozitivno osebo. Prve štiri dni so se na japonskem testirali vsak dan, sedaj pa vsakega četrtega.
Nataša Pirc Musar pa razmišlja o vidiku varstva osebnih podatkov: "Srčno upam in mislim, da je Japonska dovolj napredna država, da bodo pri vsem skupaj uporabljali klavzule 'sončnega zahoda'. To pomeni, da se že vnaprej ve, da je hranjenje in obdelovanje podatkov začasno, zgolj za čas trajanja olimpijskih iger."
Razmišljamo tudi o tem, kako bi v pogojih, ki jih narekuje GDPR v trenutnih razmerah potekale olimpijske igre v Evropi, zakaj imamo v Sloveniji toliko težav z zagotovitvijo ustrezne in varne aplikacije za preverjanje pogoja PCT. Osmislimo tudi prakse iz tujine, po katerih bi se lahko zgledovali tako Slovenci kot Japonci.
Športna zgodba Marka Cirmana o potovanju na olimpijsko prizorišče v Tokiu in vseh preprekah, ki so zaradi covidnih ukrepov stale na poti naši radijski ekipi:
Olimpijske igre v Tokiu so zaradi aktualnih razmer na svetu, ki jih narekuje epidemija covida-19 precej nenavadne. Tako udeleženci kot tudi novinarji so pod nenehnim nadzorom organizatorjev.
Olimpijske igre v Tokiu so zaradi aktualnih razmer na svetu, ki jih narekuje epidemija covida-19 precej nenavadne. Tako udeleženci kot tudi novinarji so pod nenehnim nadzorom organizatorjev
Iz Tokia se nam z aktualnim pregledom ukrepov in orisom, kako poteka nadzor, oglasila naša novinarka Anja Hlača Ferjančič:
Ocha je aplikacija, ki opredeljuje status udeležencev na olimpijskih igrah. Vsak dan morajo v aplikacijo vnesti podatke o svojem zdravstvenem stanju. Prva dva tedna je bila obvezna delovno karanteno, zato niso smeli v restavracije, v park in na javni prevoz. Nadzor je kombinacija digitalnega in samoprijave. Ob izhodu v najbližjo trgovino naj bi se oglasili pri varnostniku hotela in napovedali svoj izhod, ki je omejen na 15 minut. V praksi varnostniki tega niso zahtevali, postanki naših novinarjev pri njih so bili redki. V praksi so navodila postavljena zelo strogo, nadzor pa je po izkušnjah naših novinarjev ohlapen. Ves čas naj bi imeli vključen dostop do lokacije, dolžni so poskrbeti za to, da se jim telefon ne izprazni. Uporabljati morajo tudi aplikacijo japonskega ministrstva za zdravje, ki jih opozori, če so bili v tesnem stiku s pozitivno osebo. Prve štiri dni so se na japonskem testirali vsak dan, sedaj pa vsakega četrtega.
Nataša Pirc Musar pa razmišlja o vidiku varstva osebnih podatkov: "Srčno upam in mislim, da je Japonska dovolj napredna država, da bodo pri vsem skupaj uporabljali klavzule 'sončnega zahoda'. To pomeni, da se že vnaprej ve, da je hranjenje in obdelovanje podatkov začasno, zgolj za čas trajanja olimpijskih iger."
Razmišljamo tudi o tem, kako bi v pogojih, ki jih narekuje GDPR v trenutnih razmerah potekale olimpijske igre v Evropi, zakaj imamo v Sloveniji toliko težav z zagotovitvijo ustrezne in varne aplikacije za preverjanje pogoja PCT. Osmislimo tudi prakse iz tujine, po katerih bi se lahko zgledovali tako Slovenci kot Japonci.
Športna zgodba Marka Cirmana o potovanju na olimpijsko prizorišče v Tokiu in vseh preprekah, ki so zaradi covidnih ukrepov stale na poti naši radijski ekipi:
Največji grški otok v egejskem morju – Lezbos je že od začetka begunske krize leta 2015 najbolj na udaru. Skupaj s Hiosom in Samosom še vedno nosi največje breme prvega stika z Evropsko unijo beguncem in migrantom, ki poskušajo iz Turčije po morju priti v Grčijo. V zadnjih dveh dnevih so razmere povsem ušle izpod nadzora, saj so se s splošno stavko in protesti uprli domačini. Nasprotujejo namreč gradnji novega zaprtega namestitvenega centra na Lezbosu. Tja je poklical Gašper Andrinek.
Dokumentarni film o sanjah in realnosti. O gradnji ladij na slovenskih dvoriščih. Pogovor z režiserjem in scenaristom filma Betonske sanje Urbanom Zorkom.
"Za katero TV serijo vam je žal, da ste jo že pogledali? Ker je tako dobra, da zavidate tistemu, ki je še ni videl!" Takole se je glasilo izhodiščno vprašanje za naše poslušalce, ki smo jim tokrat dali glavno besedo.
Šli smo med študente, na Fakulteti za družbene vede sta se predavanju pridružila vloger Ciril Komotar in pomočnik direktorja Radia Slovenija Matej Praprotnik, razpravljali smo o vlogi vplivnežev in tradicionalnih medijev.
Čvrst medgeneracijski dialog smo poskušali zgraditi na Gimnaziji Celje – Center, kjer so se nam pridružili mladi zagnani dijaki in starejši Celjani. Osrednja gostja je humanitarka, zdravnica, pobudnica pretresljivega projekta Vida in tudi nekdanja dijakinja omenjene gimnazije Ninna Kozorog.
Na Osnovni šoli Makole smo za Dan 202 pripravili presenečenje. "Svojo" osnovno šolo je obiskal svetovni prvak v motokrosu Tim Gajser.
Danes je Dan202: v datumu imamo same ničle in dvojke. Ob tej priložnosti je Slavko Jerič na našo pobudo ob 2:02 za Športni SOS objavil nekaj športnih zanimivosti o 202. V tem prispevku pa tudi o tem, kateri film je dolg natanko 202 minuti.
Potem ko so se na jutranjih vlakih v Ljubljano iz vseh koncev Slovenije potnikom pridružili znani glasbeniki: iz smeri Gorenjske Tomaž Štular (Bordo), iz smeri Primorske Rudi Bučar, iz smeri Zasavja Manca Trampuš in Domen Don Holc (Koala Voice) in iz smeri Dolenjske Gregor Strasbergar Štras (Mrfy), so se nam pridružili še v studiu.
Andrej Karoli in Iztok Mlakar se ob 30. obletnici izida kasete Štorije in baldorije pogovarjata o prvih srečanjih s kitaro, dialektu in življenjskem ciklu skladbe
Po poteh saksofona stopamo z Lovrom Ravbarjem: od Pihalnega orkestra Krško, do Branforda Marsalisa (Sting), domače zasedbe Miladojka Youneed in Raphaela Ravenscrofta, ki je zaznamoval skladbo Baker Street.
Sredi zime telesu nepreklicno zmanjkajo še zadnje zloge vitamina D, ki si ga je skladiščilo med poletno izpostavljenostjo soncu. Raziskave kažejo, da zimsko sonce te moči nima in da tudi iz hrane pri nas ne dobimo dovolj tega dragocenega vitamina, brez katerega telo ne zmore dobro skrbeti za kosti in imunski sistem. Nekatere raziskave kažejo, da je pozimi z vitaminom D optimalno preskrbljenih manj kot pet odstotkov odraslih. Kako vedeti, ali smo med njimi, ali je smiselno dodajati prehranska dopolnila s tem vitaminom kar za vsak primer, ali je lahko ob sončenju vitamina D tudi preveč?
Jan Plestenjak s predlogi od Bacha, via Paco De Lucia in Nile Rodgers do Erica Claptona.
Osrednji kulturni dogodek Cerknega je festival Jazz Cerkno, ki bo letos doživel že 25. izvedbo. Direktor festivala je Simon Kenda, ki nam je zaupal kako Jazz Cerkno živi v sožitju z barom Gabrijel in celoletnim festivalom Keltika. Zanimalo nas je še, kako kulturni program sovpada s športnim in kako privabljajo goste iz drugih koncev Slovenije in tujine.
Jakob Kobal je eden glasbeno najbolj zrelih mladincev na slovenski glasbeni sceni. 24-letni Idrijčan je nase opozoril z izjemnim singlom Cloudless Skies, ki je bil leta 2016 med najbolj predvajanimi slovenskimi skladbami na Valu 202. Na smučišču Cerkno nam bo na kulturni praznik v živo priredil minikoncert.
Smo Slovenci še smučarski narod, kako je s »slovensko« šolo smučanja, kako je z zanimanjem za smučanje med mladimi, zakaj alpsko smučanje ni več obvezen del osnovnošolske športne vzgoje, kako je z varnostjo na smučiščih …, to je le del vprašanj, ki jih bomo zastavili predsedniku in direktorju ZUTS, Združenja učiteljev in trenerjev smučanja, dr. Blažu Lešniku, ki se bo oglasil v terenskem studiu na smučišču Cerkno.
Manuela Božič Badalič je predsednica Združenja žičničarjev in direktorica RTC Cerkno. Letošnja zelena zima pomeni hud udarec za slovenske žičničarje, saj so pričakovali vsaj sprejem spremenjenega Zakona o žičnicah, ki bi naprave uvrstil v javno infrastrukturo. Kaj pomeni padec vlade za ta zakon, koliko smučišč bo še živelo in preživelo, bomo čez deset let sploh še lahko smučali v Sloveniji?
O razmerah na smučišču Peca pa je poizvedovala avstrijska dopisnica Petra Kos Gnamuš.
V Italiji je žičničarstvo pomembna panoga – pa ne zato, ker bi ustvarjala dobiček sama po sebi. Pri zahodnih sosedih ga zato po večini ne razumejo kot dobičkonosno dejavnost, ampak predvsem kot nujno podporo za dobičkonosnost v drugih segmentih zimsko-turistične gospodarske panoge. In še nekaj je: Italijani menijo, da je žičničarstvo temeljnega pomena za ohranjanje človekove prisotnosti v gorah. V nujnost javnih vložkov v žičnice zato ne dvomijo.
Tek na smučeh je ena najbolj zdravih športno-rekreativnih dejavnosti, tudi cenovno zelo dostopna, zato ni čudno, da vedno več Slovencev teče na smučeh. Tako kot pri preostalih zimskih športih pa je tudi ali pa predvsem pri teku zelo pomembno, da se naučimo določene tehnike, ki nam omogoča več užitka in hkrati boljši izkoristek. In kdo bi nam te zelo pomembne gibe lahko pokazal bolje kot Petra Majdič, najboljša slovenska smučarska tekačica, dobitnica olimpijske kolajne, treh malih kristalnih globusov. V sklopu akcije Val 202 na snegu in ledu je Petra našim poslušalkam in poslušalcem prejšnjo nedeljo omogočila nepozabni pošteni dve uri tečaja, na katerem so uživali tudi Tina Šoln, Jure Jeromen in Aleš Smrekar, ki so pripravili reportažo.
Iz male sobe v celjskem bloku do bistva strun skritih v litoželeznem okvirju. O dobrih in slabih frekvencah in o tem, kaj pomeni živeti glasbo.
Neveljaven email naslov