Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poolimpijski teden zaznamujejo predvsem številni uradni sprejemi za slovenske olimpijce. Tina Šoln je ob tej priložnosti pred mikrofon povabila Mateja Avanza, ustanovitelja in direktorja agencije Sportanzo, nekdanjega direktorja marketinga ter članskih reprezentanc na Košarkarski zvezi Slovenije, sedaj pa delegata pri mednarodni košarkarski zvezi Fiba. Pogovarjala sta se o odnosu države do športa, o tem, zakaj potrebujemo samostojno ministrstvo za šport ter o tem, kaj kdaj in zakaj smejo ali ne smejo politiki komunicirati o športnih uspehih.
Foto: Sportanzo
Kakšen je odnos države do športa? Zakaj potrebujemo samostojno ministrstvo za šport? Kaj, kdaj in zakaj (ne) smejo politiki komunicirati o športnih uspehih?
Šport je ena redkih panog, ki združuje posel in čustva, predvsem pa z dogodki kot so olimpijske igre združuje tudi narode. Se nam pa ob velikih športnih uspehih in uradnih sprejemih, ki jih v poolimpijskem tednu kar mrgoli, večkrat poraja vprašanje, kakšen je odnos politike do športa ter ali je hvaljenje politikov z uspehi naših vrhunskih športnikov res utemeljeno.
Matej Avanzo je direktor agencije Spontanzo, nekdanji direktor marketinga in članskih reprezentanc Košarkarske zveze Slovenije, sedaj pa delegat mednarodne košarkarske zveze FIBA.
Že v času olimpijskih iger je veliko neodobravanja v slovenski javnosti doživela poteza ministrice za izobraževanje, znanost in šport, ki se je odpravila na olimpijske igre v Tokio. Ob športnih uspehih in financiranju športa s strani države je med olimpijskimi igrami zelo odmeven komentar podal Tomaž Ambrožič, eden vodilnih športnih strokovnjakov pri nas.
Ne morem da ne bi. Vsakič ko doživim, kako slovenski šport poenoti in navdahne celoten narod ter nas naredi ponosne ter za nekaj 10 milijonov prebivalcev večji narod, me zaboli ko se zavem, kako so se do financiranja športa obnašali vsi, ki so v 30-tih letih vodili Slovenijo.
— Tomaž Ambrožič (@TomazAmbrozic) August 5, 2021
Multiplikativni učinek, ki ga ima šport za Slovenijo, je nekaj, na kar vztrajno pozabljamo. Po besedah Mateja Avanza je skrajni čas za ministrstvo za šport in urad za športni turizem, saj se bodo po koroni Američani zaradi Luke Dončića odpravljali v Slovenijo. Pa tu samo Dončić, poseben fenomen so tudi drugi vrhunski športniki, ki v svojo domovino privabljajo številne turiste. Nedavno je Team Jumbo Visma organiziral nagradno igro, kjer je glavna nagrada kolesarjenje po deželi Primoža Rogliča, turisti po Ljubljani se že sprašujejo, če Pogačarjev trg nosi ime po dvakratnem zmagovalcu največje kolesarske dirke na svetu, Tadeju Pogačarju.
Poolimpijski teden zaznamujejo predvsem številni uradni sprejemi za slovenske olimpijce. Tina Šoln je ob tej priložnosti pred mikrofon povabila Mateja Avanza, ustanovitelja in direktorja agencije Sportanzo, nekdanjega direktorja marketinga ter članskih reprezentanc na Košarkarski zvezi Slovenije, sedaj pa delegata pri mednarodni košarkarski zvezi Fiba. Pogovarjala sta se o odnosu države do športa, o tem, zakaj potrebujemo samostojno ministrstvo za šport ter o tem, kaj kdaj in zakaj smejo ali ne smejo politiki komunicirati o športnih uspehih.
Foto: Sportanzo
Kakšen je odnos države do športa? Zakaj potrebujemo samostojno ministrstvo za šport? Kaj, kdaj in zakaj (ne) smejo politiki komunicirati o športnih uspehih?
Šport je ena redkih panog, ki združuje posel in čustva, predvsem pa z dogodki kot so olimpijske igre združuje tudi narode. Se nam pa ob velikih športnih uspehih in uradnih sprejemih, ki jih v poolimpijskem tednu kar mrgoli, večkrat poraja vprašanje, kakšen je odnos politike do športa ter ali je hvaljenje politikov z uspehi naših vrhunskih športnikov res utemeljeno.
Matej Avanzo je direktor agencije Spontanzo, nekdanji direktor marketinga in članskih reprezentanc Košarkarske zveze Slovenije, sedaj pa delegat mednarodne košarkarske zveze FIBA.
Že v času olimpijskih iger je veliko neodobravanja v slovenski javnosti doživela poteza ministrice za izobraževanje, znanost in šport, ki se je odpravila na olimpijske igre v Tokio. Ob športnih uspehih in financiranju športa s strani države je med olimpijskimi igrami zelo odmeven komentar podal Tomaž Ambrožič, eden vodilnih športnih strokovnjakov pri nas.
Ne morem da ne bi. Vsakič ko doživim, kako slovenski šport poenoti in navdahne celoten narod ter nas naredi ponosne ter za nekaj 10 milijonov prebivalcev večji narod, me zaboli ko se zavem, kako so se do financiranja športa obnašali vsi, ki so v 30-tih letih vodili Slovenijo.
— Tomaž Ambrožič (@TomazAmbrozic) August 5, 2021
Multiplikativni učinek, ki ga ima šport za Slovenijo, je nekaj, na kar vztrajno pozabljamo. Po besedah Mateja Avanza je skrajni čas za ministrstvo za šport in urad za športni turizem, saj se bodo po koroni Američani zaradi Luke Dončića odpravljali v Slovenijo. Pa tu samo Dončić, poseben fenomen so tudi drugi vrhunski športniki, ki v svojo domovino privabljajo številne turiste. Nedavno je Team Jumbo Visma organiziral nagradno igro, kjer je glavna nagrada kolesarjenje po deželi Primoža Rogliča, turisti po Ljubljani se že sprašujejo, če Pogačarjev trg nosi ime po dvakratnem zmagovalcu največje kolesarske dirke na svetu, Tadeju Pogačarju.
Pia Pavletić in Jerneja Lednik sta dijakinji, ki vsak dan po pouku (na daljavo) priskočita na pomoč zdravstvenemu osebju v Domu sv. Jožefa v Celju, kjer skrbita za oskrbovance, ki so okuženi s koronavirusom.
Kuhar Jure Lončar iz vrtca Mladi rod je Mitji Pečku in Uršuli Zaletelj zaupal recept za jogurtovo strjenko, ki je v vrtcu pravi hit.
Preverite svoje poznavanje filmov! Pripravili smo najbolj znane citate in dialoge. V slovenščini. Kako dobro poznate tiste, ki jih vsi poznamo?
Preverite svoje poznavanje filmov! Pripravili smo najbolj znane citate in dialoge. V slovenščini. Kako dobro poznate tiste, ki jih vsi poznamo?
Med tem ko učilnice in igralnice bolj kot ne samevajo, lonci v šolskih in vrtčevskih kuhinjah še vedno ropotajo, saj kuharji ne počivajo.
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je ta citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Tadej Košmrlj in Anja Hlača sta svoji sogovornici našla kar doma. Mama Irena in mama Brigita imata presečno karierno točko, šolo. In obema se je zaradi korone življenje seveda precej spremenilo. "Naredla sem si ekipo vnukov, s katero sem testirala pouk na daljavo. Kako videti prisotne, kako razširiti ekran. Od te ekipe vnukov sem se veliko naučila, ker sem se upala pritisnit tudi na kakšen gumb, ki ga sicer ne bi pritisnila." - Brigita Košmrlj, učiteljica Po približno 40-ih letih dela v šoli jima je šolanje na daljavo prineslo precej izzivov. Tadejeva mama Brigita uči razredni pouk, že 40 in let in to je njeno zadnje leto. Anjina mama je skoraj 42 let delala v osnovni šoli, zadnjih 24 let kot ravnateljica in je morala marca v hipu preklopiti na šolanje in vodenje na daljavo. Poleti pa še večja sprememba: dolge počitnice, ki se jim reče upokojitev. "O pouku na daljavo so največ povedali otroci, ko so se vrnili nazaj v šolo. Eden mi je rekel: Samo, da smo spet nazaj, mamica je bila tako tečna, oči sploh ni bil več oči!" - Irena Hlača, učiteljica
Kolenkovi že tretjo generacijo, od leta 1938 predelujejo žitarice. Nekoč na reki Muri, danes v manjšem suhem mlinu v Gornji Bistrici v Prekmurju.
Barbara Krajnc zase pravi, da je "kot oseba izjemno radovedna, skuša vsak dan narediti dobro delo in ima rada svoj krog prijateljev." Profesionalno se sicer ukvarja s strateškim komuniciranjem, a veliko pomaga tudi raznim organizacijam, institucijam, nevladnim organizacijam in podobno. Tako se je letos prostovoljno lotila številnih projektov in kot pravi, ne bo nas rešilo ležanje na kavču in da zgledi vlečejo.
Neveljaven email naslov