Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tržaški pisatelj Boris Pahor, eden izmed najvidnejših slovenskih akademikov in v tujini prepoznavnih avtorjev, danes praznuje 108. rojstni dan. Zamejski pisatelj svetu sledi predvsem s pomočjo radia, saj brati žal ne more več. In o čem bi pisal, če bi še lahko? "Napisal bi roman o ljubezni. O ljubezni 'po starem', od srca, ker ta povezuje ljudi."
Tržaški pisatelj Boris Pahor, eden izmed najvidnejših slovenskih akademikov in v tujini prepoznavnih avtorjev, danes praznuje 108. rojstni dan
Boris Pahor je dobitnik številnih domačih in tujih literarnih nagrad. V svojih delih obravnava grozote nacističnih koncentracijskih taborišč, pogosto se dotika tematike slovenske manjšine v Italiji in trpljenja primorskih Slovencev, znan pa je tudi po svoji družbeni in politični angažiranosti.
Ob 108. rojstnem dnevu se književniku in mislecu poklanjajo številni, a prav posebna darila so zanj tista v obliki črk na papirju.
V prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani so mu posvetili predstavitev nove monografije ''Ogenj, ki je zajel Evropo'' o zgodovini osrednje slovenske ustanove v Trstu – Narodnega doma in o njegovem požigu. Zadnji še živeči pričevalec tega je prav Boris Pahor. V novi monografiji zgodovinarja Gorazd Bajc in Borut Klábjan prikažeta široko sliko vse od socioloških do kulturoloških vidikov dogajanja pred, med in po požigu.
Prav v prostorih tržaškega Narodnega doma pa so predstavili zbornik ''Boris Pahor. Scrittore senza frontiere. Saggi, interviste e testimonianze (Boris Pahor. Pisatelj brez meja. Eseji, intervjuji in pričevanja)'', ki je napisan v italijanščini in vsebuje prispevke številnih Pahorjevih sodobnikov, tako italijanskih kot slovenskih, kar pomembno prispeva k raznovrstnosti interpretacij njegovega opusa.
Zamejski pisatelj svetu sledi predvsem s pomočjo radia, saj brati žal ne more več. In o čem bi pisal, če bi še lahko? "Napisal bi roman o ljubezni. O ljubezni 'po starem', od srca," je povedal za Primorske novice, saj ljubezen povezuje ljudi.
Tržaški pisatelj Boris Pahor, eden izmed najvidnejših slovenskih akademikov in v tujini prepoznavnih avtorjev, danes praznuje 108. rojstni dan. Zamejski pisatelj svetu sledi predvsem s pomočjo radia, saj brati žal ne more več. In o čem bi pisal, če bi še lahko? "Napisal bi roman o ljubezni. O ljubezni 'po starem', od srca, ker ta povezuje ljudi."
Tržaški pisatelj Boris Pahor, eden izmed najvidnejših slovenskih akademikov in v tujini prepoznavnih avtorjev, danes praznuje 108. rojstni dan
Boris Pahor je dobitnik številnih domačih in tujih literarnih nagrad. V svojih delih obravnava grozote nacističnih koncentracijskih taborišč, pogosto se dotika tematike slovenske manjšine v Italiji in trpljenja primorskih Slovencev, znan pa je tudi po svoji družbeni in politični angažiranosti.
Ob 108. rojstnem dnevu se književniku in mislecu poklanjajo številni, a prav posebna darila so zanj tista v obliki črk na papirju.
V prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani so mu posvetili predstavitev nove monografije ''Ogenj, ki je zajel Evropo'' o zgodovini osrednje slovenske ustanove v Trstu – Narodnega doma in o njegovem požigu. Zadnji še živeči pričevalec tega je prav Boris Pahor. V novi monografiji zgodovinarja Gorazd Bajc in Borut Klábjan prikažeta široko sliko vse od socioloških do kulturoloških vidikov dogajanja pred, med in po požigu.
Prav v prostorih tržaškega Narodnega doma pa so predstavili zbornik ''Boris Pahor. Scrittore senza frontiere. Saggi, interviste e testimonianze (Boris Pahor. Pisatelj brez meja. Eseji, intervjuji in pričevanja)'', ki je napisan v italijanščini in vsebuje prispevke številnih Pahorjevih sodobnikov, tako italijanskih kot slovenskih, kar pomembno prispeva k raznovrstnosti interpretacij njegovega opusa.
Zamejski pisatelj svetu sledi predvsem s pomočjo radia, saj brati žal ne more več. In o čem bi pisal, če bi še lahko? "Napisal bi roman o ljubezni. O ljubezni 'po starem', od srca," je povedal za Primorske novice, saj ljubezen povezuje ljudi.
Dva smučarska skakalca sta v zgodovini olimpijskih iger zmagala na obeh posamičnih tekmah. Simon Ammann je bil za konkurenco premočen v Vancouvru in Salt Lake Cityu, štiri zlate medalje pa ima tudi najuspešnejši skakalec v zgodovini Matti Nyk?nen.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Ne zgodi se pogosto, da bi se imena slovenskih znanstvenikov zasvetila v kateri izmed prestižnih revij družine Nature, a pred približno mesecem dni se je.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Škandal pri umetnostnem drsanju, ki ga je s prve roke spremljala Slovenka, Tjaša Andree Prosenc.
V Vancouvru je eden od letošnjih slovenskih upov za olimpijsko medaljo nastopal še za drugo državo, svojo domovino. Govorimo seveda o Jakovu Faku, ki pa je bil že pred prejšnjimi igrami na nek način član slovenske reprezentance. Z njo je ves čas treniral in bil deležen polne podpore tudi ob tem, ko je v šprintu Klemenu Bauerju odnesel bronasto medaljo.
Jazz glasbenik Igor Matković o svojem ustvarjanju in pomanjkanju institucionalne ureditve področja organizacije in promocije glasbenikov
Norvežan je na treh nastopih v Albertvillu, Lillehammerju in Naganu zbral 12 medalj, od tega osem zlatih.
S 15 zmagami v svetovnem pokalu in dvema kristalnima globusoma še vedno najboljši slovenski skakalec vseh časov. V letih 1997 in 1998 je bil v šampionski formi, a v Naganu ni prišel do olimpijskega odličja. Na svoj, oziroma bolje rečeno moštveni olimpijski trenutek je moral počakati še štiri leta in se po kriznih sezonah z reprezentanti v Salt Lake Cityu veselil brona.
Legendarni Bojan Križaj je bil najbližje olimpijski medalji v Lake Placidu leta 1980. V veleslalomu je medaljo zgrešil za dve stotinki, v slalomu pa je v čudnih okoliščinah odstopil.
Neveljaven email naslov