Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z današnjim dnem se končuje najbolj negotovo in nenavadno šolsko leto, ki je pustilo številne posledice na prav vseh otrocih - tudi tistih, ki živijo v spodbudnih okoljih in s šolanjem na daljavo niso imeli večjih težav. Otroci in mladostniki so nas tik pred novim spomnili, s čim vse so se soočali, kako so bili zadovoljni z izkupičkom, kaj ji skrbi in česa si želijo v novem šolskem letu.
Napovedi pristojnih niso pokazale, da bi bile otroške stiske, strahovi, primanjkljaji v znanju in posledice negotovosti med prioritetami pri pripravi na novo šolsko leto
Z današnjim dnem se končuje najbolj negotovo in nenavadno šolsko leto, ki je pustilo številne posledice na prav vseh otrocih - tudi tistih, ki živijo v spodbudnih okoljih in s šolanjem na daljavo niso imeli večjih težav. Otroci in mladostniki so nas tik pred novim spomnili, s čim vse so se soočali, kako so bili zadovoljni z izkupičkom, kaj ji skrbi in česa si želijo v novem šolskem letu.
"Bila sem samo pred računalnikom. Govorila in pogovarjala sem se z računalnikom, gledala v računalnik, jedla sama s sabo. Res mi je bilo težko, ker nisem imela nobenega osebnega stika, ne za druženje in ne za pogovarjanje. Težave sem imela tudi pri dojemanju učne snovi, težko sem se zbrala, koncentracija je bila res na dnu."
Napovedi pristojnih niso pokazale, da bi bile otroške stiske, strahovi, primanjkljaji v znanju in posledice negotovosti med prioritetami pri pripravi na novo šolsko leto. Prav tako še ni bila narejena nobena celostna evaluacija posledic, ki jih je imelo poldrugo leto šolanja na daljavo oz. v povsem spremenjenih razmerah v šoli.
Je pa konec šolskega leta, ko je bilo v večini šol najpomembnejše zgolj mrzlično pridobivanje ocen za vsako ceno pokazal, da so ocene še vedno najpomembnejši cilj šolanja, tudi za starše. In prav na to, kako nevarno je lahko presojanje otroka zgolj po njegovih uspehih, je minuli teden med drugim opozorila psihologinja, predavateljica na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, izredna profesorica dr. Katja Košir.
"Za razvoj otrok in mladostnikov je lahko zelo škodljiva t.i. "pogojna opora", torej "sprejemam te, dokler si uspešen". To odrekanje odnosa, ko otroku nekaj ne gre, bodisi na učnem bodisi na vedenjskem področju, je lahko izkušnja, ki zelo rani. Tega običajno ne počnemo namerno, pač pa z dobrimi nameni: "pridi, ko se boš lepše obnašal, ko boš to popravil". Ampak otroci nas najbolj potrebujejo, ko jim ne gre, in takrat je ključno, da stopamo z njimi v odnos. Čeprav je takrat težko, ker niso najbolj prijetni. Toda prav učenci, ki nas najbolj potrebujejo, to kažejo na načine, s katerimi ni lahko shajati. Zato je tako pomembno, da zmoremo podpreti nekoga, kadar mi je težko z njim, ko mi gre na živce in ko sem jezna nanj. To, da takrat zmoremo ohraniti odnos, je ključna kompetenca, na kateri bi morali "delati" tako starši kot učitelji."
Celoten daljši intervjuju z dr. Katjo Košir, ki je minulo sredo potekal na Prvem programu Radia Slovenija, najdete tudi v spletnem arhivu našega Multimedijskega centra.
Z današnjim dnem se končuje najbolj negotovo in nenavadno šolsko leto, ki je pustilo številne posledice na prav vseh otrocih - tudi tistih, ki živijo v spodbudnih okoljih in s šolanjem na daljavo niso imeli večjih težav. Otroci in mladostniki so nas tik pred novim spomnili, s čim vse so se soočali, kako so bili zadovoljni z izkupičkom, kaj ji skrbi in česa si želijo v novem šolskem letu.
Napovedi pristojnih niso pokazale, da bi bile otroške stiske, strahovi, primanjkljaji v znanju in posledice negotovosti med prioritetami pri pripravi na novo šolsko leto
Z današnjim dnem se končuje najbolj negotovo in nenavadno šolsko leto, ki je pustilo številne posledice na prav vseh otrocih - tudi tistih, ki živijo v spodbudnih okoljih in s šolanjem na daljavo niso imeli večjih težav. Otroci in mladostniki so nas tik pred novim spomnili, s čim vse so se soočali, kako so bili zadovoljni z izkupičkom, kaj ji skrbi in česa si želijo v novem šolskem letu.
"Bila sem samo pred računalnikom. Govorila in pogovarjala sem se z računalnikom, gledala v računalnik, jedla sama s sabo. Res mi je bilo težko, ker nisem imela nobenega osebnega stika, ne za druženje in ne za pogovarjanje. Težave sem imela tudi pri dojemanju učne snovi, težko sem se zbrala, koncentracija je bila res na dnu."
Napovedi pristojnih niso pokazale, da bi bile otroške stiske, strahovi, primanjkljaji v znanju in posledice negotovosti med prioritetami pri pripravi na novo šolsko leto. Prav tako še ni bila narejena nobena celostna evaluacija posledic, ki jih je imelo poldrugo leto šolanja na daljavo oz. v povsem spremenjenih razmerah v šoli.
Je pa konec šolskega leta, ko je bilo v večini šol najpomembnejše zgolj mrzlično pridobivanje ocen za vsako ceno pokazal, da so ocene še vedno najpomembnejši cilj šolanja, tudi za starše. In prav na to, kako nevarno je lahko presojanje otroka zgolj po njegovih uspehih, je minuli teden med drugim opozorila psihologinja, predavateljica na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, izredna profesorica dr. Katja Košir.
"Za razvoj otrok in mladostnikov je lahko zelo škodljiva t.i. "pogojna opora", torej "sprejemam te, dokler si uspešen". To odrekanje odnosa, ko otroku nekaj ne gre, bodisi na učnem bodisi na vedenjskem področju, je lahko izkušnja, ki zelo rani. Tega običajno ne počnemo namerno, pač pa z dobrimi nameni: "pridi, ko se boš lepše obnašal, ko boš to popravil". Ampak otroci nas najbolj potrebujejo, ko jim ne gre, in takrat je ključno, da stopamo z njimi v odnos. Čeprav je takrat težko, ker niso najbolj prijetni. Toda prav učenci, ki nas najbolj potrebujejo, to kažejo na načine, s katerimi ni lahko shajati. Zato je tako pomembno, da zmoremo podpreti nekoga, kadar mi je težko z njim, ko mi gre na živce in ko sem jezna nanj. To, da takrat zmoremo ohraniti odnos, je ključna kompetenca, na kateri bi morali "delati" tako starši kot učitelji."
Celoten daljši intervjuju z dr. Katjo Košir, ki je minulo sredo potekal na Prvem programu Radia Slovenija, najdete tudi v spletnem arhivu našega Multimedijskega centra.
V mestni občini Celje si želijo izboljšati povezanost urbanih območij z njihovim zaledjem in s tem zmanjšati prometne zastoje ter izboljšati kakovost življenjskega prostora v urbanih območjih. Tako so v okviru Evropskih skladov in trajnostnega urbanega razvoja s pomočjo mehanizma celostnih teritorialnih naložb, v mestu pripravili projekt ureditve mreže kolesarskih povezav. 30 kilometrov novih kolesarskih povezav v Celju z ustrezno servisno opremo bo povečalo število kolesarjev in kot pravi Miran Gaberšek, vodja področja urejanja prometa na Mestni občini, tudi povezalo urbana območja z njihovim zaledjem. Projekt nastaja v okviru trajnostnega urbanega razvoja, sofinancirala pa ga je tudi Republika Slovenija in Evropska unija.
Balladero je umetniško ime Dominika Bagole, ki po nekaj letih predstavlja drugi duet z Jadranko Juras.
Zgodba o tem, kako je Reginald Dwight postal Elton John. In bil v nekem trenutku večji od legendarnih Beatlov.
Dr. Maša Jazbec je pred kratkim doktorirala pri prof. Hirošiju Išiguru, vodilnem svetovnem strokovnjaku za humanoide. V intervjuju za Frekvenco razlaga o zadnjih trendih v svetovni robotiki, robovih odnosa človek-umetna inteligenca, človekovih in robotskih pravicah ... Tudi o tem, ali bodo njene rodne Trbovlje morda nekoč prvo mesto z robotskimi občani. Pogovor je del serije Vala 202 Quo vadis, človek?! Več na: www.val202.si/frekvencax Pogovarjal se je Luka Hvalc
Tomi Meglič ob 20 obletnici Siddhartinega prvenca ID o spominih, mladosti, naivnosti in vzornikih
Goričko v Prekmurju se že lep čas na različne načine upira izumrtju. Zaraščanju krajine in staranju v občini Šalovci že dobro desetletje uspešno kljubuje eko-socialna kmetija Korenika, na kateri dela skoraj 70 ljudi.
V studio smo povabili skupino mladih snovalcev s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je pred dnevi prejela glavno rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za inovativen proces priprave katalizatorjev. Kot pravijo člani skupine, gre za prebojne raziskave, na podlagi katerih se lahko Slovenija vključi v svetovno tekmo na področju alternativnih virov energije in to tekmo tudi vodimo. Zasnovali so nov katalizator za gorivne celice, ki je učinkovitejši in ugodnejši od obstoječih, ob tem pa so odkrili tudi nov postopek za njegovo izdelavo.
Primož Roglič je na drugem kronometru prepričljivo zmagal in se vodilnemu Italijanu Contiju približal na manj kot dve minuti zaostanka v boju za roza majico.
Evrovizija 2019 - bleščice, spektakel, matrica ... Evrovizija 1993 - orkester, evforija, mavrica. Tako se tistega leta spominja takrat dolgolasi in v mavrični suknjič oblečen Cole Moretti, ki je kot frontman 1X benda prvič zastopal samostojno Slovenijo na Evroviziji v Millstreetu na Irskem. Tih deževen dan se je takrat sicer uvrstil na predzadnje, 22. mesto, a je skladba ostala v zavesti Slovencev. Zdi se, da se z njo poistoveti in si jo vrti vsaka generacije, Cole s skladbo ni nikoli obogatel … je zanj največja nagrada, da je skladba všečna, da jo vsi poznajo in da prikliče spomine na tisto lepo, optimistično obdobje.
Darja Švajger je Slovenijo na Evrosongu zastopala dvakrat. Prvič leta 1995 s skladbo Prisluhni mi zasedla sedmo mesto na Evroviziji v Dublinu, drugič leta 1999 v Jeruzalemu s skladbo For A Thousand Years zasedla 11. mesto. Kakšni so spomini in kakšno je bilo življenje po Evroviziji? Več v pogovoru z Andrejem Karolijem.
Dogodek, ob katerem oboževalcem bleščic, pirotehnike in dima zastane dih, je prišel do finalnega večera. 23 kamer, 11 km kablov je potrebnih, da se dogodek prikrade v vsako evropsko vas. Prizorišče letošnje Evrovizije v Tel Avivu so pripravljali 21 dni, vse skupaj pa bodo podrli v treh dneh. Kar dobra prispodoba za medijski pomp, ki se zgradi okrog festivala, a po njem hitro usahne. Ampak danes so pričakovanja velika, finalni večer naj bi spremljalo več kot 200 milijonov ljudi po svetu, neposredno iz Tel Aviva pa se je pred finalnim večerom oglasil tudi Rok Kužel.
Mitja Peček kliče v Cannes, kjer poteka 72. filmski festival. Z Nino Zagoričnik med drugim o najbolj pričakovanih premierah in stanju filma danes.
Moto »sweat, baby, sweat« že več desetletje predstavlja filozofijo benda Repetitor. S prepletom umazanega seksapila, nebrzdane odrske prezence in neizprosnih zvočnih zidov, ki poslušalcem nabijajo kri po žilah, so si Repetitor prislužili status najbolj glasne rokenrol zasedbe Balkana, za katero glave obrača staro in mlado. Dober glas pa pregovorno seže vzdolž in počez po evropski celini, v Rusijo, na Kitajsko in celo do ušes kanadskih Arcade Fire. Repetitor odlikuje njihova nagonska prvinskost, pankerska surovost, nastopaška neposrednost in izrazna avtentičnost. Klara Zupančič se je pogovarjala s pevcem in kitaristom Borisom Vlastelico, ki v triu z Ano-Marijo Cupin in Mileno Milutinović ustvarja že skoraj 15 let.
Približno 40 odstotkov 15-letnikov je kadarkoli v življenju poskusilo več kot eno psihoaktivno snov. Večina jih je najprej poskusila alkohol, nato tobak in pozneje konopljo. Uporaba več psihoaktivnih snovi v mladostništvu je povezana z višjim tveganjem za zasvojenost in številne druge neugodne izide, ugotavljajo v publikaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Približno 40 odstotkov 15-letnikov je kadarkoli v življenju poskusilo več kot eno psihoaktivno snov. Večina jih je najprej poskusila alkohol, nato tobak in pozneje konopljo. Uporaba več psihoaktivnih snovi v mladostništvu je povezana z višjim tveganjem za zasvojenost in številne druge neugodne izide, ugotavljajo v publikaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Približno 40 odstotkov 15-letnikov je kadarkoli v življenju poskusilo več kot eno psihoaktivno snov. Večina jih je najprej poskusila alkohol, nato tobak in pozneje konopljo. Uporaba več psihoaktivnih snovi v mladostništvu je povezana z višjim tveganjem za zasvojenost in številne druge neugodne izide, ugotavljajo v publikaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Neveljaven email naslov