Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ljubljanski kongres 1821

31.08.2021

"Ljubljana je kot predsoba udobnega stanovanja," je januarja 1821 zapisal avstrijski zunanji minister Metternich. Dvesto let po kongresu, zaradi katerega je Ljubljana za štiri mesece postala središče svetovne politike, Tatjana Pirc išče zanimivosti, tudi žgečkljive, predvsem pa dejstva, razlage in primerjave tistih burnih časov z današnjimi. Sogovornika: mag. Janez Polajnar, avtor razstave Rdeče in črno v Mestnem muzeju Ljubljana, in dolgoletni turistični vodnik Gregor Zupan.

Ko so v Ljubljani pasli oči in brusili jezike

"Kongres v Ljubljani! Oči vsega olikanega sveta so se obračale leta 1821. v naše glavno mesto, a dandanes pri nas ljudstvo skoraj ne ve, da se je takrat v Ljubljani odločevala usoda Evrope."

Tako je Ivan Tavčar zapisal v zgodovinskem romanu Izza kongresa, kjer lahko preberemo še nekaj, kar zagotovo drži: "Imela je torej Ljubljana skoraj vsak dan priliko pasti oči ter brusiti jezike."

Po zmagi nad revolucionarno Francijo in njenim naslednikom Napoleonom so skušale evropske velesile z dunajskim kongresom leta 1815 in z usklajenim delovanjem, ki je sledilo, vzpostaviti red, mir in stabilnost, predvsem pa ohraniti politične sisteme, kakršni so bili pred revolucijami.  Za dosego teh ciljev in svojega preživetja so zatirali liberalne ideje, ki so se razširjale po evropski celini. Monarhi Avstrije, Prusije, Rusije in tudi vseh ostalih držav so se zavezali, da bodo skupaj, kot bratje, preprečevali upore in revolucije.

Mag. Janez Polajnar, avtor razstave Rdeče in črno v Mestnem muzeju Ljubljana, ki ljubljanski kongres 1821 umešča v širšo sliko razmer v Evropi v tistih burnih časih, pripoveduje, da so se evropski vladarji ob izbruhu novih revolucionarnih gibanj leta 1820 zbali, da bi se ponovila francoska revolucija, zato so se začeli zbirati na kongresih: v Opavi, kjer so sprejeli načelo intervencij v primerih revolucij, nato v Ljubljani in nazadnje v Veroni. Šlo je za uspešen projekt sodelovanja velesil, razlaga Polajnar: "Pripeljal je diplomacijo na raven, ki jo poznamo še danes, kar pomeni, da so države najprej diplomatsko dejavne, preden se odločijo za konfliktne pristope. V tem so uspeli, saj v Evropi sto let ni bilo širšega vojaškega konflikta."

Zakaj so za mesto tega pomembnega kongresa izbrali Ljubljano? Dunaj je bil znan po zabavah, rekli so mu tudi ženitni prostor Evrope, kamor so mame vodile za poroko godne hčerke, vse te "motnje" pa niso koristile resnosti in učinkovitosti dela kongresnikov. Zato so raje poiskali manjše in mirnejše kraje z ustreznimi lokacijami za prihod pomembnih gostov.

"V Ljubljano so se premaknili zato, da bi omogočili prihod kralja obeh Sicilij Ferdinanda I., da bi z njegovo prisotnostjo legitimizirali načrtovano vojaško posredovanje v Kraljestvu obeh Sicilij."

Avstrijska vojska je s soglasjem zaveznikov zatrla revoluciji v Neaplju in Piemontu, v Ljubljani se je ruski car odločil, da odreče podporo grški vstaji proti oblasti osmanskega cesarstva.  Ljubljana je bila tako od januarja do maja 1821 središče in sedež svetovne politike. Več kot 600 elitnih gostov s svojimi spremstvi je prišlo v Ljubljano, živeli so v najetih dvorcih, meščanskih hišah, stanovanjih, najemnine so zaradi tega poskočile, vrstili so se plesi, koncerti, opere, gledališke predstave, številni družabni dogodki. To je bil velik izziv tudi za ljubljansko meščanstvo.

Kongresna dogajanja (večinoma prihode, odhode in vreme) je v dnevniku beležil zgodovinar in publicist Henrik Costa, ki je dnevnik hotel objaviti, zato ga je po kongresu poslal v pregled dunajski cenzuri. Ta dnevnik pa je izginil. Še vedno se ne ve, zakaj ga Costa ni dobil nazaj, saj v njem ni zapisal nič politično problematičnega.

"Hčerka Henrika Coste je kasneje pripravila verzijo dnevnika kongresa po njegovih zapiskih, ki jo hranijo v Arhivu Republike Slovenije. Kar pa smo mi sedaj dobili, so v šestdesetih letih 20.stoletja našli raziskovalci na Dunaju. Gre za izvirno delo Coste, pripravljeno za tisk."

Kako pa so v Ljubljani skrbeli za varnost vseh teh visokih gostov? Ulične svetilke so morale biti prižgane od mraka do zore, pregledovali so popotnike, ki so vstopali v mesto, nadzor je bil poostren, v Ljubljani je bilo veliko vojakov. "Kljub vsemu pa se je zgodilo, da je nek okoliški fant pristopil k carju in ga vprašal, kako bi prišel do službe. Preverili so njegovo ozadje, niso našli nič posebnega, le poročilo o tem so napisali," pripoveduje Janez Polajnar.

Avstrijski zunanji minister Metternich je bil dirigent ljubljanskega kongresa in celotnega sistema, ki se je vzpostavil na dunajskem kongresu 1815. Večinoma so zasedanja potekala pri Metternichu v Zoisovi hiši – na Bregu v Ljubljani. Po vrnitvi z ljubljanskega kongresa pa je zadovoljni cesar Metternichu podelil položaj državnega kanclerja. Metternich je bil sposoben človek, ki je zaznamoval to obdobje, a bil je tudi vzvišen, vajen življenja na dvoru, lepote in blišča. Za gospodinjo v Zoisovi hiši, kjer je prebival, je na primer dejal, da je grda kot sedem smrtnih grehov. Da je bil vzvišen, se strinja tudi kustos Janez Polajnar.

"Tudi Ljubljano je Metternich pokroviteljsko označil kot predsobo udobnega stanovanja."

Na ljubljanski kongres nas spominjajo Kongresni trg, Cesta dveh cesarjev, ker naj bi se cesar in car tam srečala, ko sta šla na lov na race, pa gostilna Ruski car, ker se je na tistem mestu car menda preoblekel, preden je – po dolgi poti – vstopil v Ljubljano, tudi trije paviljoni, eden na Viču, dva v Dolu pri Ljubljani. Veliko takšnih in drugačnih kongresnih zgodb je krožilo od ust do ust. Postavni car Aleksander naj bi  med sprehodom opazil lepo žensko, ki je prala perilo v Ljubljanici. Dal naj bi ji svoj svileni robec, da si je obrisala obraz, kar Tavčar v svojem romanu opisal z dobro mero literarne domišljije.

"Ta Marička doživi nesrečno ljubezen, se naivno zaljubi, pričakuje, da ima možnost poroke, ko pa spozna, da gre za ruskega carja in da poroke niti v sanjah ne bo, naredi samomor. Ko jo potegnejo iz vode, v roki drži svileni robec. Takrat, ko se vidita blišč in bogastvo sveta, je verjetno veliko prostora tudi za govorice in domneve."

Janez Polajnar ocenjuje, da ljubljanski kongres ni ravno živ v naši zgodovinski zavesti, da bi pa morda bil,  če bi uspeli postaviti spomenik na Kongresnem trgu, za katerega so že zbirali denar. Kapucinski trg, kjer so se odvijale parade in druge slovesnosti, je postal Kongresni trg šele po kongresu. Ljubljana je za odobritev spremembe imena prosila cesarja, ki pa na trgu ni dovolil postaviti spomenika v čast kongresu. Cesar je Ljubljančanom odgovoril, da naj zbrani denar raje porabijo za kaj pametnejšega.

Janez Polajnar, kustos Mestnega muzeja Ljubljana in avtor razstave Rdeče in črno,  ki nosi naslov po Stendhalovem romanu,  pisatelj in knjiga sta namreč povezana s tem obdobjem, je med nastajanjem razstave sodeloval s številnimi muzeji po Evropi in tako uspel pridobiti eksponate, ki jih doslej še nismo videli.

Razstava o ljubljanskem kongresu bo v Mestnem muzeju na ogled do 2. januarja 2022, spremljajo jo tudi predavanja, vodstva, v zadnjem tednu septembra bosta projekciji dveh filmov v Slovenski kinoteki, še vedno pa si lahko privoščite voden ogled kongresne Ljubljane. Gregor Zupan, ki je dolgoletni turistični vodnik, nam je med enournim sprehodom po središču mesta opisal čas, kongres, goste, takratno Ljubljano, številne zanimivosti, pokazal je tudi, kje so med kongresom spale kronane glave in nekateri drugi kongresniki.

Zupan je prepričan, da bi lahko kongres Slovenija še bolj izkoristila. Kongres leta 1821 Gregor Zupan primerja s sedanjim predsedovanjem Slovenije uniji, in izpostavi, da je Ljubljana živela s kongresom, medtem ko zdaj predsedovanja Slovenije sploh ne čutimo, nanj nas tu in tam spomnijo le glasne sirene vozil, ki spremljajo protokolarne avtomobile, v katerih so evropski pomembneži …

"Ja, so tudi zanimive primerjave. V času kongresa je bilo glavno dogajanje v Zoisovi palači v Ljubljani, zdaj pa poteka sicer bolj očem skrito predsedovanje na tudi nekdanji Zoisovi posesti na Brdu."

Vodstva po kongresni Ljubljani so nastala v koprodukciji Mestnega muzeja in certificiranih vodnikov po Ljubljani, financira jih Slovenska turistična organizacija, zato so brezplačna. So tudi varna, ker lahko poskrbimo za primerno medsebojno razdaljo, in za okolico nemoteča, saj vodnik govori v mikrofon, vsak udeleženec pa dobi slušalke.  Gregor Zupan je prepričan, da bi lahko imeli še več podobnih projektov, v katerih bi sodelovali slovenski turistični vodnice in vodniki, ki jih je epidemija poslovno zelo prizadela. "Številni vodniki zdaj delajo drugje, so profesorji, komercialisti, moj kolega je nekaj časa s kamionom vozil staro železo. Na sestankih in v dopisih razlagamo, da ne iščemo socialne pomoči, ampak možnosti za delo. V tem vmesnem času lahko naredimo kaj dobrega. Lahko bi vodili šolarje, ki ne bi bili v zaprtih prostorih, mi pa bi ohranjali svojo formo. Šolarji so zelo zahtevna publika, zanje moraš biti najboljši. Tak trening bi bil dober za naše prihodnje goste in za nas."

 


Val 202

2505 epizod

Val 202

2505 epizod


Ljubljanski kongres 1821

31.08.2021

"Ljubljana je kot predsoba udobnega stanovanja," je januarja 1821 zapisal avstrijski zunanji minister Metternich. Dvesto let po kongresu, zaradi katerega je Ljubljana za štiri mesece postala središče svetovne politike, Tatjana Pirc išče zanimivosti, tudi žgečkljive, predvsem pa dejstva, razlage in primerjave tistih burnih časov z današnjimi. Sogovornika: mag. Janez Polajnar, avtor razstave Rdeče in črno v Mestnem muzeju Ljubljana, in dolgoletni turistični vodnik Gregor Zupan.

Ko so v Ljubljani pasli oči in brusili jezike

"Kongres v Ljubljani! Oči vsega olikanega sveta so se obračale leta 1821. v naše glavno mesto, a dandanes pri nas ljudstvo skoraj ne ve, da se je takrat v Ljubljani odločevala usoda Evrope."

Tako je Ivan Tavčar zapisal v zgodovinskem romanu Izza kongresa, kjer lahko preberemo še nekaj, kar zagotovo drži: "Imela je torej Ljubljana skoraj vsak dan priliko pasti oči ter brusiti jezike."

Po zmagi nad revolucionarno Francijo in njenim naslednikom Napoleonom so skušale evropske velesile z dunajskim kongresom leta 1815 in z usklajenim delovanjem, ki je sledilo, vzpostaviti red, mir in stabilnost, predvsem pa ohraniti politične sisteme, kakršni so bili pred revolucijami.  Za dosego teh ciljev in svojega preživetja so zatirali liberalne ideje, ki so se razširjale po evropski celini. Monarhi Avstrije, Prusije, Rusije in tudi vseh ostalih držav so se zavezali, da bodo skupaj, kot bratje, preprečevali upore in revolucije.

Mag. Janez Polajnar, avtor razstave Rdeče in črno v Mestnem muzeju Ljubljana, ki ljubljanski kongres 1821 umešča v širšo sliko razmer v Evropi v tistih burnih časih, pripoveduje, da so se evropski vladarji ob izbruhu novih revolucionarnih gibanj leta 1820 zbali, da bi se ponovila francoska revolucija, zato so se začeli zbirati na kongresih: v Opavi, kjer so sprejeli načelo intervencij v primerih revolucij, nato v Ljubljani in nazadnje v Veroni. Šlo je za uspešen projekt sodelovanja velesil, razlaga Polajnar: "Pripeljal je diplomacijo na raven, ki jo poznamo še danes, kar pomeni, da so države najprej diplomatsko dejavne, preden se odločijo za konfliktne pristope. V tem so uspeli, saj v Evropi sto let ni bilo širšega vojaškega konflikta."

Zakaj so za mesto tega pomembnega kongresa izbrali Ljubljano? Dunaj je bil znan po zabavah, rekli so mu tudi ženitni prostor Evrope, kamor so mame vodile za poroko godne hčerke, vse te "motnje" pa niso koristile resnosti in učinkovitosti dela kongresnikov. Zato so raje poiskali manjše in mirnejše kraje z ustreznimi lokacijami za prihod pomembnih gostov.

"V Ljubljano so se premaknili zato, da bi omogočili prihod kralja obeh Sicilij Ferdinanda I., da bi z njegovo prisotnostjo legitimizirali načrtovano vojaško posredovanje v Kraljestvu obeh Sicilij."

Avstrijska vojska je s soglasjem zaveznikov zatrla revoluciji v Neaplju in Piemontu, v Ljubljani se je ruski car odločil, da odreče podporo grški vstaji proti oblasti osmanskega cesarstva.  Ljubljana je bila tako od januarja do maja 1821 središče in sedež svetovne politike. Več kot 600 elitnih gostov s svojimi spremstvi je prišlo v Ljubljano, živeli so v najetih dvorcih, meščanskih hišah, stanovanjih, najemnine so zaradi tega poskočile, vrstili so se plesi, koncerti, opere, gledališke predstave, številni družabni dogodki. To je bil velik izziv tudi za ljubljansko meščanstvo.

Kongresna dogajanja (večinoma prihode, odhode in vreme) je v dnevniku beležil zgodovinar in publicist Henrik Costa, ki je dnevnik hotel objaviti, zato ga je po kongresu poslal v pregled dunajski cenzuri. Ta dnevnik pa je izginil. Še vedno se ne ve, zakaj ga Costa ni dobil nazaj, saj v njem ni zapisal nič politično problematičnega.

"Hčerka Henrika Coste je kasneje pripravila verzijo dnevnika kongresa po njegovih zapiskih, ki jo hranijo v Arhivu Republike Slovenije. Kar pa smo mi sedaj dobili, so v šestdesetih letih 20.stoletja našli raziskovalci na Dunaju. Gre za izvirno delo Coste, pripravljeno za tisk."

Kako pa so v Ljubljani skrbeli za varnost vseh teh visokih gostov? Ulične svetilke so morale biti prižgane od mraka do zore, pregledovali so popotnike, ki so vstopali v mesto, nadzor je bil poostren, v Ljubljani je bilo veliko vojakov. "Kljub vsemu pa se je zgodilo, da je nek okoliški fant pristopil k carju in ga vprašal, kako bi prišel do službe. Preverili so njegovo ozadje, niso našli nič posebnega, le poročilo o tem so napisali," pripoveduje Janez Polajnar.

Avstrijski zunanji minister Metternich je bil dirigent ljubljanskega kongresa in celotnega sistema, ki se je vzpostavil na dunajskem kongresu 1815. Večinoma so zasedanja potekala pri Metternichu v Zoisovi hiši – na Bregu v Ljubljani. Po vrnitvi z ljubljanskega kongresa pa je zadovoljni cesar Metternichu podelil položaj državnega kanclerja. Metternich je bil sposoben človek, ki je zaznamoval to obdobje, a bil je tudi vzvišen, vajen življenja na dvoru, lepote in blišča. Za gospodinjo v Zoisovi hiši, kjer je prebival, je na primer dejal, da je grda kot sedem smrtnih grehov. Da je bil vzvišen, se strinja tudi kustos Janez Polajnar.

"Tudi Ljubljano je Metternich pokroviteljsko označil kot predsobo udobnega stanovanja."

Na ljubljanski kongres nas spominjajo Kongresni trg, Cesta dveh cesarjev, ker naj bi se cesar in car tam srečala, ko sta šla na lov na race, pa gostilna Ruski car, ker se je na tistem mestu car menda preoblekel, preden je – po dolgi poti – vstopil v Ljubljano, tudi trije paviljoni, eden na Viču, dva v Dolu pri Ljubljani. Veliko takšnih in drugačnih kongresnih zgodb je krožilo od ust do ust. Postavni car Aleksander naj bi  med sprehodom opazil lepo žensko, ki je prala perilo v Ljubljanici. Dal naj bi ji svoj svileni robec, da si je obrisala obraz, kar Tavčar v svojem romanu opisal z dobro mero literarne domišljije.

"Ta Marička doživi nesrečno ljubezen, se naivno zaljubi, pričakuje, da ima možnost poroke, ko pa spozna, da gre za ruskega carja in da poroke niti v sanjah ne bo, naredi samomor. Ko jo potegnejo iz vode, v roki drži svileni robec. Takrat, ko se vidita blišč in bogastvo sveta, je verjetno veliko prostora tudi za govorice in domneve."

Janez Polajnar ocenjuje, da ljubljanski kongres ni ravno živ v naši zgodovinski zavesti, da bi pa morda bil,  če bi uspeli postaviti spomenik na Kongresnem trgu, za katerega so že zbirali denar. Kapucinski trg, kjer so se odvijale parade in druge slovesnosti, je postal Kongresni trg šele po kongresu. Ljubljana je za odobritev spremembe imena prosila cesarja, ki pa na trgu ni dovolil postaviti spomenika v čast kongresu. Cesar je Ljubljančanom odgovoril, da naj zbrani denar raje porabijo za kaj pametnejšega.

Janez Polajnar, kustos Mestnega muzeja Ljubljana in avtor razstave Rdeče in črno,  ki nosi naslov po Stendhalovem romanu,  pisatelj in knjiga sta namreč povezana s tem obdobjem, je med nastajanjem razstave sodeloval s številnimi muzeji po Evropi in tako uspel pridobiti eksponate, ki jih doslej še nismo videli.

Razstava o ljubljanskem kongresu bo v Mestnem muzeju na ogled do 2. januarja 2022, spremljajo jo tudi predavanja, vodstva, v zadnjem tednu septembra bosta projekciji dveh filmov v Slovenski kinoteki, še vedno pa si lahko privoščite voden ogled kongresne Ljubljane. Gregor Zupan, ki je dolgoletni turistični vodnik, nam je med enournim sprehodom po središču mesta opisal čas, kongres, goste, takratno Ljubljano, številne zanimivosti, pokazal je tudi, kje so med kongresom spale kronane glave in nekateri drugi kongresniki.

Zupan je prepričan, da bi lahko kongres Slovenija še bolj izkoristila. Kongres leta 1821 Gregor Zupan primerja s sedanjim predsedovanjem Slovenije uniji, in izpostavi, da je Ljubljana živela s kongresom, medtem ko zdaj predsedovanja Slovenije sploh ne čutimo, nanj nas tu in tam spomnijo le glasne sirene vozil, ki spremljajo protokolarne avtomobile, v katerih so evropski pomembneži …

"Ja, so tudi zanimive primerjave. V času kongresa je bilo glavno dogajanje v Zoisovi palači v Ljubljani, zdaj pa poteka sicer bolj očem skrito predsedovanje na tudi nekdanji Zoisovi posesti na Brdu."

Vodstva po kongresni Ljubljani so nastala v koprodukciji Mestnega muzeja in certificiranih vodnikov po Ljubljani, financira jih Slovenska turistična organizacija, zato so brezplačna. So tudi varna, ker lahko poskrbimo za primerno medsebojno razdaljo, in za okolico nemoteča, saj vodnik govori v mikrofon, vsak udeleženec pa dobi slušalke.  Gregor Zupan je prepričan, da bi lahko imeli še več podobnih projektov, v katerih bi sodelovali slovenski turistični vodnice in vodniki, ki jih je epidemija poslovno zelo prizadela. "Številni vodniki zdaj delajo drugje, so profesorji, komercialisti, moj kolega je nekaj časa s kamionom vozil staro železo. Na sestankih in v dopisih razlagamo, da ne iščemo socialne pomoči, ampak možnosti za delo. V tem vmesnem času lahko naredimo kaj dobrega. Lahko bi vodili šolarje, ki ne bi bili v zaprtih prostorih, mi pa bi ohranjali svojo formo. Šolarji so zelo zahtevna publika, zanje moraš biti najboljši. Tak trening bi bil dober za naše prihodnje goste in za nas."

 


26.04.2016

Nebuloze

Nebuloze o zaupanju Slovencev v politiko, zdravstvo in druge institucije.


19.04.2016

Srdjan Živulović

Letošnjo Pulitzerjevo nagrado za fotografijo so si razdelili fotografi New York Timesa in tiskovne agencije Reuters za fotografije o evropski migrantski krizi. Med nagrajenimi je tudi slovenski fotograf Srdjan Živulović, ki je sodeloval z Reutersom. Njegova fotografija, posneta 20. oktobra lani na obrobju Brežic, prikazuje prebežnike na poti: “Nagrajena fotografija prikazuje eksodus in dvoličnost politike, ki kroji življenje.”


12.04.2016

Ožigosano 019

HONNE FEAT. IZZY BIZU - SOMEONE THAT LOVES YOU ARTHUR BEATRICE - EVERY CELL BIFFY CLYRO - WOLVES OF WINTER BLOC PARTY - VIRTUE GALLANT - WEIGHT IN GOLD GALLANT - EPISODES BRIAN FALLON - ROSEMARY PJ HARVEY - THE COMMUNITY OF HOPE THE 1975 - IF I BELIEVE YOU SNAKEHIPS FEAT. ANDERSON .PAAK - MONEY ON ME JUNESHELEN - BEAUTIFUL EMOTIONS CARLY RAE JEPSEN - BOY PROBLEMS YUMI ZOUMA - KEEP IT CLOSE M83 - GO! M83 - DO IT, TRY IT THE TEMPER TRAP - FALL TOGETHER NIKI & THE DOVE - YOU STOLE MY HEART AWAY MICHAEL KIWANUKA - LOVE & HATE EDITORS - FORGIVENESS ERIC HASSLE - IF YOUR MAN ONLY KNEW ALMA - WICKED JMSN - MOST OF ALL BAT FOR LASHES - IN GODS HOUSE


12.04.2016

Tomažu Pandurju v spomin

V starosti 53 let je v Makedoniji med gledališko vajo nepričakovano umrl mednarodno uveljavljeni slovenski režiser Tomaž Pandur. "Tukaj ne moreš lagat, tukaj se ne moreš pretvarjat, ne moreš iskat ničesar od zunaj, to so impulzi, preverjanje načina razmišljanja," je v oddaji Proti etru leta 2012 o režiserskem delu razmišljal Tomaž Pandur. Za svoje delo prejel številne nagrade, njegovi gledališki spektakli pa so odmevali tako na domačem kot tujem prizorišču.


09.04.2016

Frank Turner

Frank Turner, punk rock trubadur, se po skoraj dveh letih vrača v Kino Šiško. V bistvu bo šlo za pravo fešto, saj se mu bodo poleg njegovih The Sleeping Souls pridružili še Almeida, Darko in Ducking Punches. Pred tem pa si je Frank vzel čas tudi za Val202 in z akustično kitaro obiskal naš studio.


05.04.2016

Ožigosano 018

A LOVE SONG\t\t\t\t\tLADYHAWKE\t\t YOU WERE RIGHT\t\t\t\t\tRUFUS\t\t EMPTY STREETS\t\t\t\t\tKAKKMADDAFAKKA\t GET BACK\t\t\t\t\t\tMEMORYHOUSE\t\t THING CALLED LIFE \t\t\t\t ELLIPHANT\t DON’T WORRY ABOUT ME\t\t\t FRANCES\t FREE\t\t\t\t\t\tBROODS\t\t\t\t SWIM\t\t\t\t\t\tFICKLE FRIENDS\t\t BECAUSE I ASKED YOU\t\t\t\t ELEANOR FRIEDBERGER GOLDEN DAYS\t\t\t\t\tWHITNEY\t\t JESSICA\t\t\t\t\t\tNZCA LINES\t\t SILHOUETTES\t\t\t\t\tAQUILO HANDCLAP\t\t\t\t\t\tFITZ AND THE TANTRUMS IWITW\t\t\t\t\t\tTHOSS BREAKFAST\t\t\t\t\t\tANTEROS\t\t OUT OF TIME\t\t\t\t\t VANESSA ELISHA\t (FEELING LIKE A) DEMON AGAIN \t\t PRIMAL SCREAM\t BENEATH THE CONCRET\t\t\t\t LUH\t ALRIGHT\t\t\t\t\t\tPONY PONY RUN RUN\t\t TWENTYTHOUSANDFEET\t\t\t EXES\t SEE ME, LOVE ME\t\t\t\t\tCOVES ANYWHERE \t\t\t\t\t\tGRAND PAVILION FEAT. LORETTA ANGUS TOO DEEP\t\t\t\t\t\tDVSN\t\t BABY\t\t\t\t\t\tANNA OF THE NORTH\t\t ONLY\t\t\t\t\t\tRY X\t


05.04.2016

Kultura mehčalca razgaljena

Zakaj povprečna slovenska Mojca vliva hektolitre dišav v vsako žehto, zakaj povprečni slovenski Boštjan želi dišati na vsakem joggingu?


31.03.2016

Tadej Toš: 31. 3.

Avtopilot Tadej Toš je tokrat intervjuval kar samega sebe.


29.03.2016

Ožigosano 017

BLACK MAN IN A WHITE WORLD\t\tMICHAEL KIWANUKA WOLVES OF WINTER\t\t\tBIFFY CLYRO\t B'S & H'S\t\t\t\tJHENE AIKO\t WHAT IF I GO\t\t\tMURA MASA\t\t\t DRONE BOMB ME\t\t\tANOHNI\t LONELY SOULS\t\t\tMALIDAH\t MIRRORS\t\t\t\tMALIDAH\t\t MESSIAH\t\t\t\tMALIDAH LIES\t\t\t\tMALIDAH\t\t YOU ARE\t\t\t\tMALIDAH\t\t GOLD\t\t\t\tMALIDAH\t\t AVIATION\t\t\t\tTHE LAST SHADOW PUPPETS\t DENISE, DON'T WANNA SEE YOU CRY\t NIGHT MOVES\t VV VIOLENCE\t\t\tJESSY LANZA\t JUST\t\t\t\tTAXIDERMY HALL FREEDOM\t\t\t GABRIEL BRUCE\t YOU AND I (RADIO EDIT)\t\t\tPVRIS\t EASIER DAY\t\t\t\tLITTLE GREEN CARS\t\t I DON'T WANNA BE FUNNY ANYMORE\t LUCY DACUS\t GOLD\t\t\t\tKIIARA\t


24.03.2016

Tadej Toš 24.3.

Vaš avtopilot na Valu 202 je Tadej Toš!


17.03.2016

Peter Prevc je tako slovenski, da je že Švicar

Avtopilot Toš tokrat o naših športnikih in uspehih slovenskih orlov.


15.03.2016

Ožigosano 016

THE KNOCKS FEAT. CARLY RAE JEPSEN - LOVE ME LIKE THAT MARISSA NADLER - JANIE IN LOVE BRIAN FALLON - NOBODY WINS RIVVRS - I WILL FOLLOW YOU MALIDAH - LONELY SOULS LANY - WHERE THE HELL ARE MY FRIENDS THE LAST SHADOW PUPPETS - EVERYTHING YOU'VE COME TO EXPECT MINOR VICTORIES - A HUNDRED ROPES AURORA - CONQUEROR BORNS - PAST LIVES LUCIUS - ALMOST MAKES ME WISH FOR RAIN GALLANT - BOURBON NAO - FOOL TO LOVE MATT WOODS - AIN'T NO LOVE TESSA RAE - SEVENTEEN EXES - 18 CHELSEA LANKES - BULLET MYSTERY JETS - BUBBLEGUM VÖK - WAITING BIBIO - TOWN & COUNTRY FALLULAH - PERFECT TENSE FALLULAH - SLOW LOVE FALLULAH - I.L.W.A.D.


15.03.2016

Koncert: Dubioza Kolektiv na Valu 202

Zadnjo februarsko nedeljo so se pri nas oglasili bosansko-hercegovski glasbeni heroji zadnjega desetletja – Dubioza Kolektiv. Po koncertu v Trstu in na poti v BiH so se z veseljem ustavili na našem radiu. V Studiu 13 so akustično odigrali nekaj skladb s pravkar objavljenega albuma Happy Machine, a tudi nekaj njihovih starejših uspešnic.


10.03.2016

Rekord se bo postavljal v zraku in na tleh

Avtopilot Tadej Toš o policijski stavki, smučarskih skokih in slavju, ki se obeta v Planici.


08.03.2016

Ožigosano 015

YEASAYER - SILLY ME\t\t\t THE CORAL - MISS FORTUNE \t\t\t MIGUEL FEAT. KACEY MUSGRAVES - WAVES [REMIX]\t\t SAFIA - MAKE THEM WHEELS ROLL\t POLICA - MELTING BLOCK\t\t LILY & MADELEINE - FOR THE WEAK \t\t CATFISH AND THE BOTTLEMEN - SOUNDCHECK \t\t\t DAUGHTER - HOW\t \t\t\t KENDRICK LAMAR - UNTITLED 06\t\t\t BIBI BOURELLY - SALLY\t \t\t\t MOTHXR - TOUCH\t \t\t\t TEEN - GONE FOR GOOD\t\t KALEO - I CAN'T GO ON WITHOUT YOU\t FRANK TURNER - MITTENS (SINGLE MIX)\t \t THE 1975 - PARIS\t\t\t\t KRRUM - EVIL TWIN\t\t\t JUNIOR BOYS - OVER IT\t\t\t GREAT GOOD FINE OK - ALREADY LOVE\t\t\t DMA'S - TOO SOON\t\t\t TEMPLES OF YOUTH - DUNES\t\t\t\t POSTILJONEN - L.I.E.\t\t\t\t POSTILJONEN - YOU'RE ACE\t\t\t POSTILJONEN - BLOOD FLOW\t


Stran 91 od 126
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov