Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
40 skladb za 40 let delovanja. Tako so si začetek praznovanja velikega jubileja zamislili organizatorji slavja ob 40. obletnici obstoja Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tako imenovana »budnica« je v jutranjih urah z modernimi ritmi napolnila Novi trg v Ljubljani, in čeprav časi niso naklonjeni velikim slavjem, napovedala pestro dogajanje, ki je in še bo potekalo v prostorih ZRC SAZU.
40-letnico obstoja ZRC SAZU so počastili s prireditvami, novinarsko konferenco, odprtjem prenovljene knjigarne Azil in večernim koncertom Svetlane Makarovič in Janje Majzelj
40 skladb za 40 let delovanja. Tako so si začetek praznovanja velikega jubileja zamislili organizatorji slavja ob 40. obletnici obstoja Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tako imenovana »budnica« je v jutranjih urah z modernimi ritmi napolnila Novi trg v Ljubljani, in čeprav časi niso naklonjeni velikim slavjem, napovedala pestro dogajanje, ki je in še bo potekalo v prostorih ZRC SAZU.
ZRC SAZU je vodilno raziskovalno in izobraževalno središče v Sloveniji, ki povezuje več kot 300 raziskovalcev in 18 inštitutov. Želja dr. Ota Lutharja, zgodovinarja in direktorja Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je, da bi bila ustanova tudi v prihodnje mreža med seboj trdno povezanih inštitutov, ki se ukvarjajo z različnimi področji – od umetnostne zgodovine, klasične zgodovine, filozofije in slovenskega jezika.
"Mislim, da smo porabili večino prvih 40 let za to, da smo ugotovili, kakšen kapital je to, če so inštituti tako zelo povezani. Tega se dolgo časa nismo zavedali, živeli smo po nekem modernističnem modelu, ki vse vsebine predalčka."
Kot pravi njihovo geslo, s svojim delom pomagajo razlagati svet. A Tamara Mateša, prodajalka v prenovljeni knjigarni Azil, kjer lahko najdemo mnoge publikacije matične založbe ZRC, hitro pristavi:
"Mi pravimo, da pomagamo razlagati svet, jaz pa mislim, da si svet z branjem vsak razlaga sam, kdaj tudi razloži. Prav pred nedavnim sem brala risoroman, kjer piše: 'Zgradile so nas zgodbe, uničili nas bodo podatki'. Zgodbe so pomembne, zgodbe so ključne. Mislim, da je to nekaj, na kar prepogosto pozabljamo, pa bi v bistvu moralo biti v prvem planu."
40 skladb za 40 let delovanja. Tako so si začetek praznovanja velikega jubileja zamislili organizatorji slavja ob 40. obletnici obstoja Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tako imenovana »budnica« je v jutranjih urah z modernimi ritmi napolnila Novi trg v Ljubljani, in čeprav časi niso naklonjeni velikim slavjem, napovedala pestro dogajanje, ki je in še bo potekalo v prostorih ZRC SAZU.
40-letnico obstoja ZRC SAZU so počastili s prireditvami, novinarsko konferenco, odprtjem prenovljene knjigarne Azil in večernim koncertom Svetlane Makarovič in Janje Majzelj
40 skladb za 40 let delovanja. Tako so si začetek praznovanja velikega jubileja zamislili organizatorji slavja ob 40. obletnici obstoja Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tako imenovana »budnica« je v jutranjih urah z modernimi ritmi napolnila Novi trg v Ljubljani, in čeprav časi niso naklonjeni velikim slavjem, napovedala pestro dogajanje, ki je in še bo potekalo v prostorih ZRC SAZU.
ZRC SAZU je vodilno raziskovalno in izobraževalno središče v Sloveniji, ki povezuje več kot 300 raziskovalcev in 18 inštitutov. Želja dr. Ota Lutharja, zgodovinarja in direktorja Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je, da bi bila ustanova tudi v prihodnje mreža med seboj trdno povezanih inštitutov, ki se ukvarjajo z različnimi področji – od umetnostne zgodovine, klasične zgodovine, filozofije in slovenskega jezika.
"Mislim, da smo porabili večino prvih 40 let za to, da smo ugotovili, kakšen kapital je to, če so inštituti tako zelo povezani. Tega se dolgo časa nismo zavedali, živeli smo po nekem modernističnem modelu, ki vse vsebine predalčka."
Kot pravi njihovo geslo, s svojim delom pomagajo razlagati svet. A Tamara Mateša, prodajalka v prenovljeni knjigarni Azil, kjer lahko najdemo mnoge publikacije matične založbe ZRC, hitro pristavi:
"Mi pravimo, da pomagamo razlagati svet, jaz pa mislim, da si svet z branjem vsak razlaga sam, kdaj tudi razloži. Prav pred nedavnim sem brala risoroman, kjer piše: 'Zgradile so nas zgodbe, uničili nas bodo podatki'. Zgodbe so pomembne, zgodbe so ključne. Mislim, da je to nekaj, na kar prepogosto pozabljamo, pa bi v bistvu moralo biti v prvem planu."
Pia Pavletić in Jerneja Lednik sta dijakinji, ki vsak dan po pouku (na daljavo) priskočita na pomoč zdravstvenemu osebju v Domu sv. Jožefa v Celju, kjer skrbita za oskrbovance, ki so okuženi s koronavirusom.
Kuhar Jure Lončar iz vrtca Mladi rod je Mitji Pečku in Uršuli Zaletelj zaupal recept za jogurtovo strjenko, ki je v vrtcu pravi hit.
Preverite svoje poznavanje filmov! Pripravili smo najbolj znane citate in dialoge. V slovenščini. Kako dobro poznate tiste, ki jih vsi poznamo?
Preverite svoje poznavanje filmov! Pripravili smo najbolj znane citate in dialoge. V slovenščini. Kako dobro poznate tiste, ki jih vsi poznamo?
Med tem ko učilnice in igralnice bolj kot ne samevajo, lonci v šolskih in vrtčevskih kuhinjah še vedno ropotajo, saj kuharji ne počivajo.
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je ta citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Tadej Košmrlj in Anja Hlača sta svoji sogovornici našla kar doma. Mama Irena in mama Brigita imata presečno karierno točko, šolo. In obema se je zaradi korone življenje seveda precej spremenilo. "Naredla sem si ekipo vnukov, s katero sem testirala pouk na daljavo. Kako videti prisotne, kako razširiti ekran. Od te ekipe vnukov sem se veliko naučila, ker sem se upala pritisnit tudi na kakšen gumb, ki ga sicer ne bi pritisnila." - Brigita Košmrlj, učiteljica Po približno 40-ih letih dela v šoli jima je šolanje na daljavo prineslo precej izzivov. Tadejeva mama Brigita uči razredni pouk, že 40 in let in to je njeno zadnje leto. Anjina mama je skoraj 42 let delala v osnovni šoli, zadnjih 24 let kot ravnateljica in je morala marca v hipu preklopiti na šolanje in vodenje na daljavo. Poleti pa še večja sprememba: dolge počitnice, ki se jim reče upokojitev. "O pouku na daljavo so največ povedali otroci, ko so se vrnili nazaj v šolo. Eden mi je rekel: Samo, da smo spet nazaj, mamica je bila tako tečna, oči sploh ni bil več oči!" - Irena Hlača, učiteljica
Kolenkovi že tretjo generacijo, od leta 1938 predelujejo žitarice. Nekoč na reki Muri, danes v manjšem suhem mlinu v Gornji Bistrici v Prekmurju.
Barbara Krajnc zase pravi, da je "kot oseba izjemno radovedna, skuša vsak dan narediti dobro delo in ima rada svoj krog prijateljev." Profesionalno se sicer ukvarja s strateškim komuniciranjem, a veliko pomaga tudi raznim organizacijam, institucijam, nevladnim organizacijam in podobno. Tako se je letos prostovoljno lotila številnih projektov in kot pravi, ne bo nas rešilo ležanje na kavču in da zgledi vlečejo.
Neveljaven email naslov
