Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
40 skladb za 40 let delovanja. Tako so si začetek praznovanja velikega jubileja zamislili organizatorji slavja ob 40. obletnici obstoja Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tako imenovana »budnica« je v jutranjih urah z modernimi ritmi napolnila Novi trg v Ljubljani, in čeprav časi niso naklonjeni velikim slavjem, napovedala pestro dogajanje, ki je in še bo potekalo v prostorih ZRC SAZU.
40-letnico obstoja ZRC SAZU so počastili s prireditvami, novinarsko konferenco, odprtjem prenovljene knjigarne Azil in večernim koncertom Svetlane Makarovič in Janje Majzelj
40 skladb za 40 let delovanja. Tako so si začetek praznovanja velikega jubileja zamislili organizatorji slavja ob 40. obletnici obstoja Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tako imenovana »budnica« je v jutranjih urah z modernimi ritmi napolnila Novi trg v Ljubljani, in čeprav časi niso naklonjeni velikim slavjem, napovedala pestro dogajanje, ki je in še bo potekalo v prostorih ZRC SAZU.
ZRC SAZU je vodilno raziskovalno in izobraževalno središče v Sloveniji, ki povezuje več kot 300 raziskovalcev in 18 inštitutov. Želja dr. Ota Lutharja, zgodovinarja in direktorja Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je, da bi bila ustanova tudi v prihodnje mreža med seboj trdno povezanih inštitutov, ki se ukvarjajo z različnimi področji – od umetnostne zgodovine, klasične zgodovine, filozofije in slovenskega jezika.
"Mislim, da smo porabili večino prvih 40 let za to, da smo ugotovili, kakšen kapital je to, če so inštituti tako zelo povezani. Tega se dolgo časa nismo zavedali, živeli smo po nekem modernističnem modelu, ki vse vsebine predalčka."
Kot pravi njihovo geslo, s svojim delom pomagajo razlagati svet. A Tamara Mateša, prodajalka v prenovljeni knjigarni Azil, kjer lahko najdemo mnoge publikacije matične založbe ZRC, hitro pristavi:
"Mi pravimo, da pomagamo razlagati svet, jaz pa mislim, da si svet z branjem vsak razlaga sam, kdaj tudi razloži. Prav pred nedavnim sem brala risoroman, kjer piše: 'Zgradile so nas zgodbe, uničili nas bodo podatki'. Zgodbe so pomembne, zgodbe so ključne. Mislim, da je to nekaj, na kar prepogosto pozabljamo, pa bi v bistvu moralo biti v prvem planu."
40 skladb za 40 let delovanja. Tako so si začetek praznovanja velikega jubileja zamislili organizatorji slavja ob 40. obletnici obstoja Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tako imenovana »budnica« je v jutranjih urah z modernimi ritmi napolnila Novi trg v Ljubljani, in čeprav časi niso naklonjeni velikim slavjem, napovedala pestro dogajanje, ki je in še bo potekalo v prostorih ZRC SAZU.
40-letnico obstoja ZRC SAZU so počastili s prireditvami, novinarsko konferenco, odprtjem prenovljene knjigarne Azil in večernim koncertom Svetlane Makarovič in Janje Majzelj
40 skladb za 40 let delovanja. Tako so si začetek praznovanja velikega jubileja zamislili organizatorji slavja ob 40. obletnici obstoja Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tako imenovana »budnica« je v jutranjih urah z modernimi ritmi napolnila Novi trg v Ljubljani, in čeprav časi niso naklonjeni velikim slavjem, napovedala pestro dogajanje, ki je in še bo potekalo v prostorih ZRC SAZU.
ZRC SAZU je vodilno raziskovalno in izobraževalno središče v Sloveniji, ki povezuje več kot 300 raziskovalcev in 18 inštitutov. Želja dr. Ota Lutharja, zgodovinarja in direktorja Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je, da bi bila ustanova tudi v prihodnje mreža med seboj trdno povezanih inštitutov, ki se ukvarjajo z različnimi področji – od umetnostne zgodovine, klasične zgodovine, filozofije in slovenskega jezika.
"Mislim, da smo porabili večino prvih 40 let za to, da smo ugotovili, kakšen kapital je to, če so inštituti tako zelo povezani. Tega se dolgo časa nismo zavedali, živeli smo po nekem modernističnem modelu, ki vse vsebine predalčka."
Kot pravi njihovo geslo, s svojim delom pomagajo razlagati svet. A Tamara Mateša, prodajalka v prenovljeni knjigarni Azil, kjer lahko najdemo mnoge publikacije matične založbe ZRC, hitro pristavi:
"Mi pravimo, da pomagamo razlagati svet, jaz pa mislim, da si svet z branjem vsak razlaga sam, kdaj tudi razloži. Prav pred nedavnim sem brala risoroman, kjer piše: 'Zgradile so nas zgodbe, uničili nas bodo podatki'. Zgodbe so pomembne, zgodbe so ključne. Mislim, da je to nekaj, na kar prepogosto pozabljamo, pa bi v bistvu moralo biti v prvem planu."
Jernej Sobočan je na zaslišanje povabil domači ekstravagantni »boy-bend« Matter. Mineva namreč leto dni od izdaje njihovega prvenca Amphibios, za katerega lahko danes mirno rečemo, da je precej stresel sceno. Jo tudi polariziral, saj Matter ne dopuščajo ravnodušnosti. Kamniški hip-hop/trap trio je prvo svečko »upihnil« z izdajo novega singla Sinovi moje madre. S tem trojica dokazuje, da ne misli spati na lovorikah. In da ne gre za muho enodnevnico.
Lani sta igrala na Coachelli, letos pa smo ju na Tednu mladih lahko prvič slišali tudi v Sloveniji! Norveški elektronski dvojec Lemaitre, ki trenutno ustvarja v Los Angelesu, svojo glasbo opisuje kot veselo in nalezljivo plesno glasbo s težkimi beati, ki jo navdihujejo vplivi skupin Daft Punk, Justice in The Chemical Brothers.
V Noticah predstavljamo nov singel Kevina Koradina. Nekdanjega člana skupin Tide in Gora, ki se podaja v kantavtorske vode.
V evrovizijskem Kijevu najbolj izstopa neevrovizijski Portugalec, ki velja za favorita. Stavnice najvišja mesta pripisujejo še Italiji in Bolgariji. Evrovizijo v Kijevu spremlja Maruša Kerec.
V času nekdanje države je za središče tekstilne industrije veljal Maribor. Prve tekstilne tovarne so postavili leta 1922, med prvo in drugo svetovno vojno pa je ta industrija predstavljala skoraj polovico kapacitet v Sloveniji. Po drugi svetovni vojni so iz manjših tovarn nastali tekstilni giganti, ki so dajali kruh več 1000 delavkam in delavcem. Predeli mesta Melje, Pobrežje in Tabor so desetletja živeli z delavskim utripom, ki je danes le še spomin. Tega so z razstavo Jugoslovanski Manchester obudili v Muzeju narodne osvoboditve Maribor. Ker pa je spominov in fotografij veliko, so ob tej v Fotografskem muzeju pripravili še spremljevalno razstavo, Delavci mariborskih tekstilnih tovarn ob strojih.
Beluši ali šparglji? Kot piše v Slovarju slovenskega knjižnega jezika gre za sopomenki, špargelj je knjižna pogovorna beseda, beluš pa slovenski knjižni izraz. Kitajci, Perzijci in Egipčani so jih jedli že nekaj sto let pred našim štetjem. Omenjal jih je Hipokrat, prav tako Valentin Vodnik v Kuharskih bukvah. Tudi v dobri kuharici z začetka 20. stoletja najdemo recepte za šparglje tako in drugače. Od nekdaj so veljali za afrodiziak, najbrž zaradi svojega videza, precej mlajši pa so zapisi o vonju urina.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini Drugega vala se vrti povratniški album newyorškega benda Boss Hog, ki ga navigirata Jon Spencer in njegova soproga Cristina Martinez, ter nova plošča švicarskega tandema Blind Butcher. V tretjem delu opozarjamo na bližnji koncert tria Xiu Xiu in vrtimo njihov aktualni album Forget. Pri nas je že nastopila Margaret Chardiet, ki deluje pod imenom Pharmakon in je nedavno objavila svež album Contact. Proti koncu še demonična Diamanda Galas, po devetih letih premora je sedaj objavila dva albuma sočasno.
V začetku sedemdesetih let so krajani na Bizeljskem sami začeli graditi vodovod in ga z leti, glede na potrebe, tudi širili, tako da je danes na lokalno omrežje priključenih že okoli tisoč uporabnikov. Vodovod je do nedavnega upravljala Krajevna skupnost, ki se je izkazala kot dober upravljalec. Zdaj pa je omrežje zadišalo občini, ki si ga je kljub nasprotovanju krajanov – lastnikov enostavno prilastila.
Na tokratni dobrodelni dražbi Vala 202 duet 2Cellos projektu Botrstvo v Sloveniji podarja dva loka za violončelo, s katerima sta Luka in Stjepan preigrala številne skladbe in na katera sta, kot pravita, zelo navezana. Celoten izkupiček dražbe bo brez odbitkov namenjen spodbujanju glasbenih talentov otrok iz projekta Botrstvo.
Neveljaven email naslov