Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Policisti so po včerajšnjih izgredih v Ljubljani zaenkrat pridržali devet ljudi, kriminalistična preiskava pa še intenzivno poteka, tako je opoldne pojasnil generalni direktor policije Anton Olaj. Policija sicer ugotavlja, da so bili napadalci organizirani, v izgredih pa je bilo lažje poškodovanih sedem policistov in en udeleženec, poškodovano je tudi poslopje Državnega zbora. Opoldne so na tiskovni konferenci še pojasnili, da so po njihovih informacijah včeraj pravilno ocenili varnostno tveganje neprijavljenih protestov. Pred tem smo za podnapise dogajanja prosili urednika Sobotne priloge Dela Alija Žerdina, ki ga je presenetilo včerajšnje ravnanje policije, ki je po njegovi oceni močno podcenjevala možnost, da bi prišlo do protestov v večjem obsegu. Kaj se dogaja z družbo?
Komentar Alija Žerdina, urednika Sobotne priloge Dela, ob včerajšnjih protestih proti uvajanju pogoja PCT
"Družba, ki je bila včeraj zbrana, je bila zelo heterogena: od pripadnikov gibanja Maske dol, ljudi, ki so v vsakdanjem življenju ogorčeni zaradi ukrepov PCT, nogometnih navijačev, do ljudi, ki so na splošno nezadovoljni. Mislim, da zelo majhna presečna množica vsebuje tudi nekatere udeležence petkovih kolesarskih protestov. Tukaj je treba iskati razlike, ne posploševati, da je včerajšnji protest samo nadaljevanje petkovih protestov. Kar je značilno za petek, je po moji oceni neka nenasilna drža, globoko pa obžalujem, da je včeraj vzniknilo nasilje, ob katerem je bila poškodovana stavba parlamenta. Protest je šel čez mejo, ki jo dopušča zakonodaja, ki pravi, da so dovoljeni mirni protesti, za včerajšnji protest pa tega nikakor ne morem trditi."
Policisti so po včerajšnjih izgredih v Ljubljani za zdaj pridržali devet ljudi, kriminalistična preiskava pa še intenzivno poteka, tako je opoldne pojasnil generalni direktor policije Anton Olaj. Policija sicer ugotavlja, da so bili napadalci organizirani, v izgredih pa je bilo lažje poškodovanih sedem policistov in en udeleženec, poškodovano je tudi poslopje Državnega zbora. Opoldne so na tiskovni konferenci še pojasnili, da so po njihovih informacijah včeraj pravilno ocenili varnostno tveganje neprijavljenih protestov. Pred tem smo za podnapise dogajanja prosili urednika Sobotne priloge Dela Alija Žerdina. Presenetilo ga je včerajšnje ravnanje policije, ki je po njegovi oceni močno podcenjevala možnost, da bi se zgodili protesti v večjem obsegu. Kaj se dogaja z družbo?
"Družba je po eni strani razburjena, po drugi strani utrujena od ukrepov. Razburjena je zato, ker se ukrepi ves čas spreminjajo; človek je v hudih težavah tudi, če je zelo vešč iskanja virov. Če me boste vprašali, kakšne omejitve veljajo danes, pa imam v opisu delovnih nalog, da natančno sledim, kaj je dopustno in kaj ne, vam moram odgovoriti, da se mi ne sanja. To je razlog, da so ljudje razburjeni, ker se jih občasno obklada s podcenjujočimi, da ne rečem žaljivimi oznakami."
Policisti so po včerajšnjih izgredih v Ljubljani zaenkrat pridržali devet ljudi, kriminalistična preiskava pa še intenzivno poteka, tako je opoldne pojasnil generalni direktor policije Anton Olaj. Policija sicer ugotavlja, da so bili napadalci organizirani, v izgredih pa je bilo lažje poškodovanih sedem policistov in en udeleženec, poškodovano je tudi poslopje Državnega zbora. Opoldne so na tiskovni konferenci še pojasnili, da so po njihovih informacijah včeraj pravilno ocenili varnostno tveganje neprijavljenih protestov. Pred tem smo za podnapise dogajanja prosili urednika Sobotne priloge Dela Alija Žerdina, ki ga je presenetilo včerajšnje ravnanje policije, ki je po njegovi oceni močno podcenjevala možnost, da bi prišlo do protestov v večjem obsegu. Kaj se dogaja z družbo?
Komentar Alija Žerdina, urednika Sobotne priloge Dela, ob včerajšnjih protestih proti uvajanju pogoja PCT
"Družba, ki je bila včeraj zbrana, je bila zelo heterogena: od pripadnikov gibanja Maske dol, ljudi, ki so v vsakdanjem življenju ogorčeni zaradi ukrepov PCT, nogometnih navijačev, do ljudi, ki so na splošno nezadovoljni. Mislim, da zelo majhna presečna množica vsebuje tudi nekatere udeležence petkovih kolesarskih protestov. Tukaj je treba iskati razlike, ne posploševati, da je včerajšnji protest samo nadaljevanje petkovih protestov. Kar je značilno za petek, je po moji oceni neka nenasilna drža, globoko pa obžalujem, da je včeraj vzniknilo nasilje, ob katerem je bila poškodovana stavba parlamenta. Protest je šel čez mejo, ki jo dopušča zakonodaja, ki pravi, da so dovoljeni mirni protesti, za včerajšnji protest pa tega nikakor ne morem trditi."
Policisti so po včerajšnjih izgredih v Ljubljani za zdaj pridržali devet ljudi, kriminalistična preiskava pa še intenzivno poteka, tako je opoldne pojasnil generalni direktor policije Anton Olaj. Policija sicer ugotavlja, da so bili napadalci organizirani, v izgredih pa je bilo lažje poškodovanih sedem policistov in en udeleženec, poškodovano je tudi poslopje Državnega zbora. Opoldne so na tiskovni konferenci še pojasnili, da so po njihovih informacijah včeraj pravilno ocenili varnostno tveganje neprijavljenih protestov. Pred tem smo za podnapise dogajanja prosili urednika Sobotne priloge Dela Alija Žerdina. Presenetilo ga je včerajšnje ravnanje policije, ki je po njegovi oceni močno podcenjevala možnost, da bi se zgodili protesti v večjem obsegu. Kaj se dogaja z družbo?
"Družba je po eni strani razburjena, po drugi strani utrujena od ukrepov. Razburjena je zato, ker se ukrepi ves čas spreminjajo; človek je v hudih težavah tudi, če je zelo vešč iskanja virov. Če me boste vprašali, kakšne omejitve veljajo danes, pa imam v opisu delovnih nalog, da natančno sledim, kaj je dopustno in kaj ne, vam moram odgovoriti, da se mi ne sanja. To je razlog, da so ljudje razburjeni, ker se jih občasno obklada s podcenjujočimi, da ne rečem žaljivimi oznakami."
Frančišek Križ je bil najmlajši udeleženec na letošnjih jazz delavnicah na mednarodnem festivalu Jazzinty v Novem mestu. Trobento je začel igrati pri sedmih letih, zdaj je star trinajst, v prihodnje pa si želi igrati v orkestru. “Jazz je glasba, pri kateri moraš razmišljati. House glasbo nastaviš na računalniku in se predvaja, jazz pa igraš sam in improviziraš. Pri jazzu moraš razmišljati o lestvicah.” Frančišek pravi, da ne posluša moderne glasbe, ampak klasično. Večina njegovih sošolcev posluša house muziko, on pa raje kakšno violino. Glasba zanj ne bo samo hobi, rad bi bil glasbenik po poklicu, zato se bo po osnovni šoli vpisal na konzervatorij. “Trenutno se veliko ukvarjam z glasbo, ta mi predstavlja velik del prostega časa. Ne predstavljam si, kako bi preživel brez glasbe.”
Množica ljudi v Sloveniji prebira knjige v okviru bralne značke za odrasle. Ta se je že tako zlila z vsakdanom knjižnic, da smo pozabili, od kod izvira. Ideja o tem, da bi kakovostne knjige načrtno prebirali tudi odrasli, je pred 18. leti zrasla na zeljniku znane ptujske knjižničarke in pripovedovalke pravljic Liljane Klemenčič. Pravljičarka, ki s svojimi pripovedmi navdušuje tako otroke kot odrasle, je tudi pobudnica projekta Pravljice z jogo.
Buden kupec in buden prodajalec morata biti ves čas v pogonu. Spanje je znak šibkosti, zato ni čudno, da želijo ambiciozni posamezniki pripadati tako imenovani nespečni eliti. Toda neodvisni strokovnjak za spanje dr. Neil Stanley opozarja, da še tak superčlovek rabi napajanje, torej zadostno količino spanja. Klinična psihologinja dr. Vita Štukovnik pojasnjuje, kaj se zgodi, če ne pridobimo zadostne količine kakovostnega spanca in kako ga izboljšati. Kaj pa štetje ovac – pomaga? “Ja, zakaj ne! Gre za preprosto tehniko odvračanja pozornosti od negativnih mislih, ki lahko marsikomu koristi.”
Profesor na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Andrej Bauer vam predlaga branje enega najprepoznavnejših pisateljskih peres 20. stoletja.
Delavnice, mednarodni mentorji, glasbeniki, ki so svojo glasbeno pot začeli na jazz festivalu ... pogovori, reportaže in kratki utrinki iz Novega mesta. “Jazz je vse v glasbi. To je glasbena filozofija.” Čeprav je v večini primerov pri jazzu pomembna improvizacija, pa mi ne bomo improvizirali. Pripravljeni se odpravljamo v Novo mesto na mednarodni jazz festival Jazzinty, kjer bomo pred mikrofon postavili mlade glasbene upe, nenavadne (interaktivne) glasbene projekte, mentorje in glasbenike … vse skupaj pa bo v celoto povezal jazz. Dajva se dobiti – Jaz in ti – na Jazzinty.
Dolgoživa slovenska skupina Panda je že leta 2016 obeležila trideset let delovanja. Zgradila je prepoznaven slog, v katerega je vpletla, pop rock in kanček jazza. Jernej Vene je v studio povabil klaviaturista in večinskega avtorja Andreja Pompeta, ki vam je približal njihov peti album Ecstasy. Od njegovega izida letos namreč mineva dvajset let.
Zamejski Slovenec, podjetnik Iztok Colja predlaga v branje tri knjige, povezane s poslom in tehnologijo.
Hannah Groeneveld je sedemnajstletna dijakinja iz Amsterdama, ki se je konec julija z vlakom odpravila po Evropi. Starši te namere niso sprejeli z navdušenjem, ampak na koncu popustili, saj naj bi se – po Hannino – na pot odpravila z dvema prijateljicama, poleg tega je staršem obljubila, da se bo izogibala zakotnih ulic mest. V Ljubljani je čakala na avtobus za Trst, ki je zamujal, zato sva izkoristili to zamudo za pogovor na žgočem soncu. Hannah je govorila o prednostih potovanja z vozovnico Inter-Rail, torej skupno ponudbo evropskih železnic, zakaj s prijateljicama niso izbrale bolj klišejskih evropskih mest, na primer Pariza, Berlina, Londona, in zakaj je Bled odličen kraj za mlade popotnike.
»Starost je lepa, le tisto, kar zraven prinese, je hudo.« »Prepričati se moraš, da hodiš s starostjo »vštric« in znati jo moraš mojstriti.« To so misli petih starejših dam – Olge, Nežke, Vide, Bibe in Lizike, ki se, odkar so v pokoju, na Ptuju družijo že 30 let. Čeprav ni vljudno, da ob damah omenjamo starost, se te z njo pohvalijo kar same. Približno 90 jih ima vsaka, skupno pa kar 450! Kot prave mestne dame se srečujejo v enem od mestnih hotelov, kjer vsako sredo popoldne – tudi danes – kramljajo o vsem mogočem in se – takoj ko se razidejo – že pogrešajo.
Dr. Barbara Rajgelj je docentka za pravne predmete na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani pa tudi pa tudi direktorica Zavoda za kulturo raznolikosti Open pri katerem je nedavno izšla knjiga spletnih dnevnikov sopotnic (in sopotnikov) LGBT prijaznega lokala Cafe Open. Danes se kot solastnica zadržuje predvsem v Pritličju na Mestnem trgu v središču Ljubljane.
Včeraj so po enem preloženem dnevu iz Cape Canaverala na Floridi izstrelili sondo Parker, ki bo v prihodnjih sedmih letih raziskovala Sonce. Nasina misija, ki velja za eno od bolj atraktivnih letos, bo v marsičem prelomna in bo postavljala rekorde. Maja Ratej se je o tem pozanimala pri astrofiziku profesorju Tomažu Zwittru s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani.
Kelly Finnigan je pevec in klaviaturist ameriške funk-soul zasedbe Monophonics. Pravi, da je glasba danes preveč čista in popolna, sam obožuje groove in naravno surovost muzike. V intervjuju pripoveduje o življenju koncertnega glasbenika, o odraščanju s svetovno znanim očetom in kalifornizaciji v glasbi in kulturi.
Mednarodni dan mladih danes poteka pod geslom Varni prostori za mlade, mladi pa se iz prehoda v odraslo dobo še vedno soočajo z bivanjsko problematiko in problematiko prekarnih zaposlitev.
Zack Labe (Climate Scientist and PhD Candidate at Cornell University) on the state of the ice in Artic region and the influence of meltdown on weather across Northern America and Europe. *Pogovor z majo Ratej je v angleščini.
Z nevrologom dr. Zvezdanom Pirtoškom o žvižgalnem jeziku, ki se ga otroci na otoku La Gomera učijo v šoli, mojstrih, ki se s požvižgavanjem lotijo zahtevnejših nalog, pa o praznoverjih in žvižgih na nogometnem igrišču.
Julija je za najdlje v tem stoletju mrknila Luna, Mars je šel skozi veliko opozicijo, trenutno pa so noči vse bolj radodarne z utrinki. V tem času namreč Zemlja potuje skozi sledi delcev, ki jih za seboj na svoji orbiti pušča komet Swift Tuttle, vrhunec meteorskega roja pa bo v noči na 13-ti avgust. Matej Mihelčič vam predlaga nekaj kotičkov, kjer vas pri opazovanju nebesnih pojavov ne bo motilo svetlobno onesnaževanje.
Temperature nad 30 stopinj Celzija so to poletje presenetile tudi predele nad arktičnim krogom. Že pred vrhuncem talilne sezone avgusta in septembra je obseg ledu v Arktičnem morju zdrsnil na rekordno nizko raven, v zadnjih desetletjih pa se je stanjšal za več kot polovico. In čeprav bi morda ob tem intuitivno pomislili, da to nima nikakršne zveze s Slovenijo, naš naslednji gost misli drugače. Z ledom vse bolj podhranjena Arktika bo v prihodnosti vplivala tudi na nas, opozarja podnebni raziskovalec in navdušen spletni popularizator Zemljinih ledenih obličij Zack Labe.
Tokrat nam Nicolas Vanek, vodja odnosov z javnostmi najbolj samosvojega rock festivala pri nas Gora Rocka, ki je letos v začetku poletja že 14. potekal v na Šentviški planoti nad Tolminom, za poletno krajšanje dni priporoča poslušanje nemške skupine Fiddlers's Green ter ogled filma The Big Short (Velika poteza).
Pravi, da je najlepši del poklica, ko se utrujen uleže v posteljo, sicer pa ima ta privilegij, da je zaradi njega videl že velik del sveta. Sergio Brasoni že več kot 35 let opravlja delo pilota, 5 let je bil vojaški, preostalih 30 je pilot na komercialnih poletih. Letos jeseni bo izpolnil pogoje za upokojitev, a pravi, da bo še letel, saj je to stvar, ki jo opravlja najbolje. Za letenje se je navdušil pri osemnajstih, ko je prvič poletel z jadralnim letalom. Takrat je prvič sploh dobil idejo, kaj bi počel v življenju, in poklic pilota se mu je zdel vznemirljiv. O tem, da pilota v kabini skupaj ne smeta šteti več kot 100 let, pa tudi o tem, da se je vendo lepo vrniti nekam, kjer je vse poznano, je govoril v oddaji Prihodi/Odhodi.
Filozof Mirt Komel vam namiguje na serijo detektivskih romanov irske pisateljice Tane French.
Neveljaven email naslov