Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Planici so od nekdaj premikali meje letenja, čeprav letenja na smučeh. V novem Laboratoriju za gravitacijsko fiziologijo IJS so zagnali človeško centrifugo, ki bo prispevala k zmanjšanju vplivov breztežnosti na fiziološke funkcije astronavtov na vesoljskih postajah.
V Laboratoriju za gravitacijsko fiziologijo IJS so zagnali človeško centrifugo, ki bo prispevala k zmanjšanju vplivov breztežnosti na fiziološke funkcije astronavtov na vesoljskih postajah
V Planici so od nekdaj premikali meje letenja, čeprav letenja na smučeh. Tam je človek prvič poletel čez 100 metrov, pozneje še čez 200. In morda bodo prav raziskave iz Nordijskega centra v Planici pripomogle tudi pri letenju na Mars oziroma daljšem bivanju ljudi v vesolju, je ob predstaviti človeške centrifuge dejal Franci Petek, direktor Zavoda za šport RS Planica.
V novem Laboratoriju za gravitacijsko fiziologijo IJS so namreč zagnali človeško centrifugo, ki bo prispevala k zmanjšanju vplivov breztežnosti na fiziološke funkcije astronavtov na vesoljskih postajah. Laboratorij v Planici, v katerem že leta pod vodstvom profesorja doktorja Igorja Mekjavića opravljajo raziskave o tem, kako na človeško telo vplivata breztežnost in hipoksija, je tako postal eden izmed treh ustanov, v katerih bodo pod pokroviteljstvom Evropske vesoljske agencije ugotavljali, ali bi taka naprava astronavtom lahko olajšala daljše bivanje v vesolju.
Foto: Marjan Verč
V Planici so od nekdaj premikali meje letenja, čeprav letenja na smučeh. V novem Laboratoriju za gravitacijsko fiziologijo IJS so zagnali človeško centrifugo, ki bo prispevala k zmanjšanju vplivov breztežnosti na fiziološke funkcije astronavtov na vesoljskih postajah.
V Laboratoriju za gravitacijsko fiziologijo IJS so zagnali človeško centrifugo, ki bo prispevala k zmanjšanju vplivov breztežnosti na fiziološke funkcije astronavtov na vesoljskih postajah
V Planici so od nekdaj premikali meje letenja, čeprav letenja na smučeh. Tam je človek prvič poletel čez 100 metrov, pozneje še čez 200. In morda bodo prav raziskave iz Nordijskega centra v Planici pripomogle tudi pri letenju na Mars oziroma daljšem bivanju ljudi v vesolju, je ob predstaviti človeške centrifuge dejal Franci Petek, direktor Zavoda za šport RS Planica.
V novem Laboratoriju za gravitacijsko fiziologijo IJS so namreč zagnali človeško centrifugo, ki bo prispevala k zmanjšanju vplivov breztežnosti na fiziološke funkcije astronavtov na vesoljskih postajah. Laboratorij v Planici, v katerem že leta pod vodstvom profesorja doktorja Igorja Mekjavića opravljajo raziskave o tem, kako na človeško telo vplivata breztežnost in hipoksija, je tako postal eden izmed treh ustanov, v katerih bodo pod pokroviteljstvom Evropske vesoljske agencije ugotavljali, ali bi taka naprava astronavtom lahko olajšala daljše bivanje v vesolju.
Foto: Marjan Verč
Ne zgodi se pogosto, da bi se imena slovenskih znanstvenikov zasvetila v kateri izmed prestižnih revij družine Nature, a pred približno mesecem dni se je.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Škandal pri umetnostnem drsanju, ki ga je s prve roke spremljala Slovenka, Tjaša Andree Prosenc.
V Vancouvru je eden od letošnjih slovenskih upov za olimpijsko medaljo nastopal še za drugo državo, svojo domovino. Govorimo seveda o Jakovu Faku, ki pa je bil že pred prejšnjimi igrami na nek način član slovenske reprezentance. Z njo je ves čas treniral in bil deležen polne podpore tudi ob tem, ko je v šprintu Klemenu Bauerju odnesel bronasto medaljo.
Jazz glasbenik Igor Matković o svojem ustvarjanju in pomanjkanju institucionalne ureditve področja organizacije in promocije glasbenikov
Norvežan je na treh nastopih v Albertvillu, Lillehammerju in Naganu zbral 12 medalj, od tega osem zlatih.
S 15 zmagami v svetovnem pokalu in dvema kristalnima globusoma še vedno najboljši slovenski skakalec vseh časov. V letih 1997 in 1998 je bil v šampionski formi, a v Naganu ni prišel do olimpijskega odličja. Na svoj, oziroma bolje rečeno moštveni olimpijski trenutek je moral počakati še štiri leta in se po kriznih sezonah z reprezentanti v Salt Lake Cityu veselil brona.
Legendarni Bojan Križaj je bil najbližje olimpijski medalji v Lake Placidu leta 1980. V veleslalomu je medaljo zgrešil za dve stotinki, v slalomu pa je v čudnih okoliščinah odstopil.
Slovenski smučarski tekači imajo dolgo zgodovino nastopanja na zimskih olimpijskih igrah. Najbolj pa izstopa seveda bronasta medalja Petre Majdič v Vancouvru leta 2009, ki je imela skoraj tragično predigro ...
Neveljaven email naslov