Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja smo se o težavah z odvisnostjo od družabnih omrežij pogovarjali s članicama Društva študentov psihologije Slovenije

10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja, ki ga obeležujemo od leta 1992. S tem dnevom izobražujemo in ozaveščamo o duševnem zdravju, njegov glavni namen pa je spodbuditi pozornost ljudi na duševne bolezni in njihove učinke na življenje ljudi.

Po statističnih podatkih Evropskega parlamenta kar 210 milijonov ljudi po vsem svetu trpi zaradi odvisnosti od družabnih omrežij in interneta. V Evropi se je uporaba družabnih omrežij do leta 2019 povečala za kar 23 %, v času pandemije pa se je še dvignila -  predvsem zaradi dela in izobraževanja na daljavo, hkrati pa so omrežja ponujala tudi nadomestilo za socialne stike.

Eden izmed ukrepov, ki smo jih sprejeli v Sloveniji, so Smernice za uporabo zaslonov za otroke in mladostnike.

Odvisnost od družabnih omrežij

S članicama Društva študentov psihologije Slovenije Živo Petrovec in Nino Kurdija smo se pogovarjali o odvisnosti od družabnih omrežij: kako jo prepoznamo, zakaj so družabna omrežja tako zasvojljiva in kako lahko odvisnost preprečimo? Zakaj je Instagram še poseben škodljiv in kako pripomore k še večjim družbenim pritiskom? Kaj pa dobre strani družabnih omrežij?

Pomembna je tudi vsebina, ki jo gledamo na družabnih omrežjih in namen, s katerim določeno omrežje uporabljamo, ne le čas, ki ga preživimo na določeni spletni platformi.

Nekaj Instagram profilov z uporabnimi psihološkimi vsebinami:

• profil projekta Kako si?,
• Mind the Mind Slovenija,
• BRST psihologija,
• Empatiko,
• Na varnem si,
• Društvo Kameleon,
• Društvo DNK in
• profil Društva študentov psihologije Slovenije.