Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V organizaciji Vodnikove domačije prek spleta vsak drugi četrtek potekajo glasna branja za starejše, ki jih že več let uspešno organizira upokojena novinarka Lada Zei. "Ko greš skoz življenje, glasilke uporabljaš ne da bi o tem razmišljal, razen če si pevec. Pozabljivost je posledica tega, da starejši ljudje govorijo zelo malo. Večinoma so to ženske. Ob glasnem branju aktiviramo glasilke, ki prekrvavijo možgansko skorjo. Če bereš na glas, tudi če si sam, si lahko privoščiš in bereš tako, kot da si v teatru, se delaš norca iz besed."
V organizaciji Vodnikove domačije prek spleta vsak drugi četrtek potekajo glasna branja za starejše, ki jih že več let uspešno organizira upokojena novinarka Lada Zei
Zametki ideje o glasnem branju v Sloveniji so nastali leta 2017 ob predstavitvi knjige Lepota let: manifest proti starizmu ameriške avtorice Ashton Applewhite, ki ruši tabuje o staranju in se zavzema za boj proti diskriminaciji starejših. Pred pol tisočletja so knjige že obstajale, vendar so bile zelo drage in redke. Takrat se je bralo na glas tistim, ki jih niso imeli ali niso znali brati. Stvari so se v Gutenbergovi dobi spremenile; dostopnih je bilo več knjig, ljudje pa so se branja lahko naučili v šolah. Še vedno pa je branje bila dejavnost, ki jo človek po večini počne sam. "Preobrat o glasnem branju se je zgodil, ko je znanost odkrila, da so glasilke in njihova uporaba zelo pomemben dejavnik v človekovem življenju," pravi organizatorka delavnic glasnega branja na Vodnikovi domačiji Lada Zei. Zakaj je dobro brati naglas in v družbi?
"Ko greš skoz življenje, glasilke uporabljaš, ne da bi o tem razmišljal, razen če si pevec. Pozabljivost je posledica tega, da starejši ljudje govorijo zelo malo. Večinoma so to ženske. Ob glasnem branju aktiviramo glasilke, ki prekrvavijo možgansko skorjo. Če bereš na glas, tudi če si sam, si lahko privoščiš in bereš tako, kot da si v teatru, se delaš norca iz besed."
Delavnice so običajno potekale v živo, zdaj se je vse prestavilo na splet. Srečanj se po večini udeležujejo ženske, nastarejša bralka ima 87 let. Katere knjige pa je smiselno izbrati?
"Pravijo, da je s knjigami tako: ne beri slabih knjig, ker je dobrih preveč, da bi bral slabe. Dobre knjige v tebi nekaj spremenijo, tudi če tega ne znaš ubesediti. Sprememba je vidna pozneje, ko postaneš besedno in miselno bolj bogat, tudi možgani hitreje delajo."
V organizaciji Vodnikove domačije prek spleta vsak drugi četrtek potekajo glasna branja za starejše, ki jih že več let uspešno organizira upokojena novinarka Lada Zei. "Ko greš skoz življenje, glasilke uporabljaš ne da bi o tem razmišljal, razen če si pevec. Pozabljivost je posledica tega, da starejši ljudje govorijo zelo malo. Večinoma so to ženske. Ob glasnem branju aktiviramo glasilke, ki prekrvavijo možgansko skorjo. Če bereš na glas, tudi če si sam, si lahko privoščiš in bereš tako, kot da si v teatru, se delaš norca iz besed."
V organizaciji Vodnikove domačije prek spleta vsak drugi četrtek potekajo glasna branja za starejše, ki jih že več let uspešno organizira upokojena novinarka Lada Zei
Zametki ideje o glasnem branju v Sloveniji so nastali leta 2017 ob predstavitvi knjige Lepota let: manifest proti starizmu ameriške avtorice Ashton Applewhite, ki ruši tabuje o staranju in se zavzema za boj proti diskriminaciji starejših. Pred pol tisočletja so knjige že obstajale, vendar so bile zelo drage in redke. Takrat se je bralo na glas tistim, ki jih niso imeli ali niso znali brati. Stvari so se v Gutenbergovi dobi spremenile; dostopnih je bilo več knjig, ljudje pa so se branja lahko naučili v šolah. Še vedno pa je branje bila dejavnost, ki jo človek po večini počne sam. "Preobrat o glasnem branju se je zgodil, ko je znanost odkrila, da so glasilke in njihova uporaba zelo pomemben dejavnik v človekovem življenju," pravi organizatorka delavnic glasnega branja na Vodnikovi domačiji Lada Zei. Zakaj je dobro brati naglas in v družbi?
"Ko greš skoz življenje, glasilke uporabljaš, ne da bi o tem razmišljal, razen če si pevec. Pozabljivost je posledica tega, da starejši ljudje govorijo zelo malo. Večinoma so to ženske. Ob glasnem branju aktiviramo glasilke, ki prekrvavijo možgansko skorjo. Če bereš na glas, tudi če si sam, si lahko privoščiš in bereš tako, kot da si v teatru, se delaš norca iz besed."
Delavnice so običajno potekale v živo, zdaj se je vse prestavilo na splet. Srečanj se po večini udeležujejo ženske, nastarejša bralka ima 87 let. Katere knjige pa je smiselno izbrati?
"Pravijo, da je s knjigami tako: ne beri slabih knjig, ker je dobrih preveč, da bi bral slabe. Dobre knjige v tebi nekaj spremenijo, tudi če tega ne znaš ubesediti. Sprememba je vidna pozneje, ko postaneš besedno in miselno bolj bogat, tudi možgani hitreje delajo."
Prejšnji teden je zaznamoval samomorilski napadalec, ki je bombo v britanskem Manchestru, ki je ubila kar dvaindvajsetih ljudi, sprožil po koncertu pevke Ariane Grande. 23-letna pevka, ki je dogodek na Twitterju šokirano komentirala z besedami: "Zlomljena. Iz dna srca, tako žal mi je. Nimam besed.", nato pa odpovedala naslednje nastope v okviru svoje turneje Dangerous Woman, je zdaj naznanila, da se vrača v Manchester. Pevka bo tako imela dobrodelni koncert, s katerim bodo izbirali sredstva za žrtve in njihove družine.
V Noticah tokrat poleg dveh tujih glasbenih novičk, še ena na pol domača. Dolgo smo jo čakali in dočakali.
Dr. Renata Salecl ob izidu nove knjige Tek na mestu boju proti populizmu in o tem, zakaj je povezovanje mobilnih aplikacij lahko potencialno nevarno. “Aplikacija za preverjanje lastne kreditne sposobnosti se je povezala z eno izmed aplikacij za zmenkarije. To je sprožilo grozljivo spremembo v odnosu, saj posameznika gledaš izključno skozi oči njegovih financ.”
Na svetovni dan brisače pogovor z Alojzom Kodretom, ki je (me drugim) v slovenščino prevedel Štoparski vodnik po Galaksiji .
Jernej Sobočan je na zaslišanje povabil domači ekstravagantni »boy-bend« Matter. Mineva namreč leto dni od izdaje njihovega prvenca Amphibios, za katerega lahko danes mirno rečemo, da je precej stresel sceno. Jo tudi polariziral, saj Matter ne dopuščajo ravnodušnosti. Kamniški hip-hop/trap trio je prvo svečko »upihnil« z izdajo novega singla Sinovi moje madre. S tem trojica dokazuje, da ne misli spati na lovorikah. In da ne gre za muho enodnevnico.
Lani sta igrala na Coachelli, letos pa smo ju na Tednu mladih lahko prvič slišali tudi v Sloveniji! Norveški elektronski dvojec Lemaitre, ki trenutno ustvarja v Los Angelesu, svojo glasbo opisuje kot veselo in nalezljivo plesno glasbo s težkimi beati, ki jo navdihujejo vplivi skupin Daft Punk, Justice in The Chemical Brothers.
V Noticah predstavljamo nov singel Kevina Koradina. Nekdanjega člana skupin Tide in Gora, ki se podaja v kantavtorske vode.
V evrovizijskem Kijevu najbolj izstopa neevrovizijski Portugalec, ki velja za favorita. Stavnice najvišja mesta pripisujejo še Italiji in Bolgariji. Evrovizijo v Kijevu spremlja Maruša Kerec.
V času nekdanje države je za središče tekstilne industrije veljal Maribor. Prve tekstilne tovarne so postavili leta 1922, med prvo in drugo svetovno vojno pa je ta industrija predstavljala skoraj polovico kapacitet v Sloveniji. Po drugi svetovni vojni so iz manjših tovarn nastali tekstilni giganti, ki so dajali kruh več 1000 delavkam in delavcem. Predeli mesta Melje, Pobrežje in Tabor so desetletja živeli z delavskim utripom, ki je danes le še spomin. Tega so z razstavo Jugoslovanski Manchester obudili v Muzeju narodne osvoboditve Maribor. Ker pa je spominov in fotografij veliko, so ob tej v Fotografskem muzeju pripravili še spremljevalno razstavo, Delavci mariborskih tekstilnih tovarn ob strojih.
Beluši ali šparglji? Kot piše v Slovarju slovenskega knjižnega jezika gre za sopomenki, špargelj je knjižna pogovorna beseda, beluš pa slovenski knjižni izraz. Kitajci, Perzijci in Egipčani so jih jedli že nekaj sto let pred našim štetjem. Omenjal jih je Hipokrat, prav tako Valentin Vodnik v Kuharskih bukvah. Tudi v dobri kuharici z začetka 20. stoletja najdemo recepte za šparglje tako in drugače. Od nekdaj so veljali za afrodiziak, najbrž zaradi svojega videza, precej mlajši pa so zapisi o vonju urina.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini Drugega vala se vrti povratniški album newyorškega benda Boss Hog, ki ga navigirata Jon Spencer in njegova soproga Cristina Martinez, ter nova plošča švicarskega tandema Blind Butcher. V tretjem delu opozarjamo na bližnji koncert tria Xiu Xiu in vrtimo njihov aktualni album Forget. Pri nas je že nastopila Margaret Chardiet, ki deluje pod imenom Pharmakon in je nedavno objavila svež album Contact. Proti koncu še demonična Diamanda Galas, po devetih letih premora je sedaj objavila dva albuma sočasno.
Neveljaven email naslov