Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sredozemsko morje je bilo v zadnjih dveh mesecih na obronkih svojih vzhodnih obal prizorišče pomorske avanture, ki jo je z veslanjem pisal Slovenec Miha Pribošič. Nekdanji urednik in novinar na časopisni hiši Delo se je odločil, da pusti dokaj varno službo in začne pisati novo življenjsko poglavje – za začetek se je s kajakom odpravil na 1.400 kilometrov dolgo pot iz Patrasa v Grčiji do domače obale v Piranskem zalivu. Pot je pridno popisoval v tedniku Nedelo, kjer sicer še ni priveslal do cilja – v resnici pa je od nedelje doma. Kaj je bilo težje: odločitev, da pusti službo, ali veslanje, premagovanje kilometrov, predvsem pa vetra in valov od Patrasa do Pirana?
Novinar Miha Pribošič o kajakaškem premagovanju vetra in valov od Patrasa do Pirana
"Nekega jutra sem doumel, da mi do ničesar več ni in da mi vse, kar je, zadaja smrtne rane."
Sredozemsko morje je bilo v zadnjih dveh mesecih na obronkih svojih vzhodnih obal prizorišče pomorske avanture, ki jo je z veslanjem pisal Slovenec Miha Pribošič. Nekdanji urednik in novinar na časopisni hiši Delo se je odločil, da pusti dokaj varno službo in začne pisati novo življenjsko poglavje. Za začetek se je s kajakom odpravil na 1400 kilometrov dolgo pot iz Patrasa v Grčiji do domače obale v Piranskem zalivu. Pot je pridno popisoval v tedniku Nedelo, kjer sicer še ni priveslal do cilja, v resnici pa je od nedelje doma. Kaj je bilo težje: odločitev, da pusti službo, ali veslanje, premagovanje kilometrov, predvsem pa vetra in valov od Patrasa do Pirana?
"Odločitev za kajakaško potovanje je bila spontan odziv; jaz to enostavno moram početi. Že prej sem v življenju nekajkrat odpotoval. Mislim, da gre tukaj preprosto za to, da se bojim rutine, da bi se ujel v eni točki svojega življenja. Pogledam se in vidim, da že toliko časa počnem eno in isto ter ob tem vse manj razmišljam. Rekel bi, da je to neki avtomatizem življenja, ki ga moram prekiniti."
Avanture se je lotil jeseni, ko so bili dnevi že občutno krajši. Tesnoba ga je prevevala pred začetkom veslanja in tudi med veslanjem se je ni popolnoma znebil. Kaj pa na cilju?
"Vse več je bilo občutkov tesnobe, ker sem tudi vse bolj spoznaval, kaj pomeni veslati po morju in biti ves čas izpostavljen elementom vremena. Na začetku sem si svoje potovanje predstavljal preveč naivno."
Na poti je doživel dobesedno poln ocean izkušenj, s tem, ko je zapustil cono udobja in ugodja.
"To, da imam rad nadzor, sam pri sebi razumem kot hibo. Zavestno se izpostavljam položajem, v katerih ne morem imeti nadzora. Imam malo kontroverzno stališče, ampak mislim, da družba živi preveč varno."
Eno od njegovih zanimivejših spoznanj je, da nima težav iskreno govoriti o strahovih in o veselju. "Mogoče sem zdaj spoznal, da se prav po tem malo razlikujem od večine. Nimam potrebe, da bi 'blefiral'." Pot, ki jo je preveslal, je najprej nastala v njegovi glavi. Vsi veliki popotniki po potovanjih te vrste govorijo o tem, da so zaradi izkušenj na poti postali boljši ljudje.
"Nimam občutka, da sem boljši človek. Imam občutek, da sem neznansko bogatejši za neke zgodbe. Ko pomislim, kaj sem si naložil v glavo v dveh mesecih, je to res neverjetno darilo, ki sem si ga podaril. Če sem pa zaradi tega boljši, ne vem. Malo se bojim, da šele zdaj nastopi to obdobje, da to tudi pokažem."
V svojih zapisih v Nedelu piše tudi o majhnih velikih in velikih majhnih valovih, ki se jih je naučil ločiti med potjo.
"Valovi se najprej prevedejo na mesta, definitivno pa tudi na ljudi. Vsakega bi lahko opisal s tem, da je velik majhen ali majhen velik. Definitivno je več tistih slabih, ki mislijo, da so veliki."
Sredozemsko morje je bilo v zadnjih dveh mesecih na obronkih svojih vzhodnih obal prizorišče pomorske avanture, ki jo je z veslanjem pisal Slovenec Miha Pribošič. Nekdanji urednik in novinar na časopisni hiši Delo se je odločil, da pusti dokaj varno službo in začne pisati novo življenjsko poglavje – za začetek se je s kajakom odpravil na 1.400 kilometrov dolgo pot iz Patrasa v Grčiji do domače obale v Piranskem zalivu. Pot je pridno popisoval v tedniku Nedelo, kjer sicer še ni priveslal do cilja – v resnici pa je od nedelje doma. Kaj je bilo težje: odločitev, da pusti službo, ali veslanje, premagovanje kilometrov, predvsem pa vetra in valov od Patrasa do Pirana?
Novinar Miha Pribošič o kajakaškem premagovanju vetra in valov od Patrasa do Pirana
"Nekega jutra sem doumel, da mi do ničesar več ni in da mi vse, kar je, zadaja smrtne rane."
Sredozemsko morje je bilo v zadnjih dveh mesecih na obronkih svojih vzhodnih obal prizorišče pomorske avanture, ki jo je z veslanjem pisal Slovenec Miha Pribošič. Nekdanji urednik in novinar na časopisni hiši Delo se je odločil, da pusti dokaj varno službo in začne pisati novo življenjsko poglavje. Za začetek se je s kajakom odpravil na 1400 kilometrov dolgo pot iz Patrasa v Grčiji do domače obale v Piranskem zalivu. Pot je pridno popisoval v tedniku Nedelo, kjer sicer še ni priveslal do cilja, v resnici pa je od nedelje doma. Kaj je bilo težje: odločitev, da pusti službo, ali veslanje, premagovanje kilometrov, predvsem pa vetra in valov od Patrasa do Pirana?
"Odločitev za kajakaško potovanje je bila spontan odziv; jaz to enostavno moram početi. Že prej sem v življenju nekajkrat odpotoval. Mislim, da gre tukaj preprosto za to, da se bojim rutine, da bi se ujel v eni točki svojega življenja. Pogledam se in vidim, da že toliko časa počnem eno in isto ter ob tem vse manj razmišljam. Rekel bi, da je to neki avtomatizem življenja, ki ga moram prekiniti."
Avanture se je lotil jeseni, ko so bili dnevi že občutno krajši. Tesnoba ga je prevevala pred začetkom veslanja in tudi med veslanjem se je ni popolnoma znebil. Kaj pa na cilju?
"Vse več je bilo občutkov tesnobe, ker sem tudi vse bolj spoznaval, kaj pomeni veslati po morju in biti ves čas izpostavljen elementom vremena. Na začetku sem si svoje potovanje predstavljal preveč naivno."
Na poti je doživel dobesedno poln ocean izkušenj, s tem, ko je zapustil cono udobja in ugodja.
"To, da imam rad nadzor, sam pri sebi razumem kot hibo. Zavestno se izpostavljam položajem, v katerih ne morem imeti nadzora. Imam malo kontroverzno stališče, ampak mislim, da družba živi preveč varno."
Eno od njegovih zanimivejših spoznanj je, da nima težav iskreno govoriti o strahovih in o veselju. "Mogoče sem zdaj spoznal, da se prav po tem malo razlikujem od večine. Nimam potrebe, da bi 'blefiral'." Pot, ki jo je preveslal, je najprej nastala v njegovi glavi. Vsi veliki popotniki po potovanjih te vrste govorijo o tem, da so zaradi izkušenj na poti postali boljši ljudje.
"Nimam občutka, da sem boljši človek. Imam občutek, da sem neznansko bogatejši za neke zgodbe. Ko pomislim, kaj sem si naložil v glavo v dveh mesecih, je to res neverjetno darilo, ki sem si ga podaril. Če sem pa zaradi tega boljši, ne vem. Malo se bojim, da šele zdaj nastopi to obdobje, da to tudi pokažem."
V svojih zapisih v Nedelu piše tudi o majhnih velikih in velikih majhnih valovih, ki se jih je naučil ločiti med potjo.
"Valovi se najprej prevedejo na mesta, definitivno pa tudi na ljudi. Vsakega bi lahko opisal s tem, da je velik majhen ali majhen velik. Definitivno je več tistih slabih, ki mislijo, da so veliki."
Zgornjesavska dolina slovi po svojih turističnih biserih, nemalokrat prepletenimi s športnimi aktivnostmi. Temu primerna je tudi obiskanost v vseh letnih časih, število nastanitvenih kapacitet pa raste iz leta v leto. Odpravili smo se na obisk v Mojstrano k lastnici hostla Lukna in sestri Mete Hrovat Urši Hrovat.
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti in fenomene te države. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik. Potem ko smo se naučili nekaj pozdravov in najbolj uporabnih fraz, je prav, da se posvetimo še pisavi. Kot pravi naš gost, ima ta posebno mesto, saj deluje kot povezovalni dejavnik civilizacije.
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti in fenomene te države. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik. Potem ko smo se naučili nekaj pozdravov, sledi še nekaj uporabnih fraz, ki nam lahko pridejo ob obisku Kitajske še kako prav. Turisti si tam z znanjem angleščine namreč ne moremo kaj prida pomagati.
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti in fenomene te države. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik. Za začetek se učimo, kako reči živijo, dobro jutro, dober dan in dober večer. Kitajščina je – kot mnogi drugi vzhodnoazijski jeziki – tonalni jezik. Zato je lepo, če se pred začetkom učenja učimo tudi petja, se pošali Žiga Tršar. Kot poudarja, je pri pozdravu zelo pomemben kontekst, saj da je ta velikokrat namenjen nekemu dogodku v dnevu.
Združenje Europa Donna Slovenija letos zaznamuje 25 let ozaveščanja o pomenu zdravega načina življenja in zgodnjega odkrivanja raka ter podpore bolnicam in njihovim svojcem ob spopadanju z boleznijo. Pred svetovnim dnevom boja proti raku, ta bo 4. februarja, so predstavili Sklad Mojce Senčar, s katerim se bodo poklonili spominu na dolgoletno predsednico združenja Mojco Senčar.
V začetku januarja so člani in članice upravnega odbora slovenskega PEN centra soglasno izvolili Juliana Assangea za častnega člana v upanju, da bi ob mednarodni pomagala tudi podpora Slovenskega centra PEN. V javnem pismu so zapisali, da obsojajo sodni pregon Assangea, kot tudi pregon vsakega novinarja in publicista na svetu, vključno s slovenskimi, kadar se znajdejo pod pritiski vplivnežev, ki hočejo resnico prikriti.
Organizacija za človekove pravice Amnesty International je v 280-stranskem poročilu obsodila Izrael, da uveljavlja sistem zatiranja in prevlade nad palestinskim ljudstvom. To vključuje tako Palestinke in Palestince, ki živijo v Izraelu ter na zasedenih palestinskih ozemljih, kot tudi palestinske begunce, razseljene v drugih državah. Poročilo je zelo kritično, saj poziva, da morajo izraelske oblasti odgovarjati za zagrešitev zločina apartheida nad Palestinci. Izpostavlja tudi nezakonite poboje. Z Metko Naglič iz Amnesty International Slovenije se je ob njegovi objavi danes dopoldne pogovarjal Gorazd Rečnik.
Mednarodno združenje športnih novinarjev redno organizira izobraževalne programe za mlade reporterje. Enega se je lani udeležil Miha Trošt.
Minuli teden so v Veliki Britaniji pričeli s 6-mesečnim pilotnim projektom, kjer delodajalci zaposlenim ponudijo možnost 4-dnevnega delovnega tedna. Raziskavo so kar 5 let že izvajali na Islandiji, kjer se je več kot 2500 delavcev in prek 100 delodajalcev odločilo, da delovne ure omejijo na 35 ur, v nasprotju s prvotnimi 40. na teden. Pogovarjali smo se z idejno vodjo projekta Charlotte Lockhart, izvršno direktorico podjetja 4 Day Week Global, in dr. Evo Boštjančič, psihologinjo in profesorico na Oddelku za psihologijo Filozofske fakulete v Ljubljani.
Tri omizja pod skupnim naslovom Agon(ija) epidemije so minuli teden s pomočjo univerzitetnih profesorjev in gostov iz tujine skušala ponuditi nekoliko drugačen pogled na dogajanja v zadnjih dveh letih in njihovem vplivu na družbo, znanost in na posameznika.Iz skupno skoraj šestih ur debat v drugih dveh večerih smo izbrali nekaj takih misli, ki morda odstopajo od večinskega pogleda na epidemijo kot smo ga v zadnjih dveh letih lahko spremljali v večini medijev. Nekatere so provokativne, nekatere v nasprotju z razmišljanji, ki so doslej veljala za edine znanstvene, zagotovo predstavljene tudi v nekoliko preskromnem kontekstu. Nekateri sodelujoči so poudarjali tudi, da je načrten ali nenačrten znanstveni in strokovni molk močno vplival na to, kakšne ukrepe smo sprejemali in da bi odkrite debate med znanstveniki in stroko morale tudi javno potekati že bistveno prej. Izbor je pripravila Jana Vidic.
Minuli konec tedna je v gorah za sabo pustil črno sled, ugasnilo je šest življenj planincev. Gorske nesreče so se zgodile kljub temu, da že nekaj časa ni snežilo, da se je vreme otoplilo, kar načeloma pomeni, da se sneg preobraža in je nevarnost plazov manjša, kljub temu, da je bilo lepo, sončno vreme in so bile razmere videti idealne. To so primeri, ki potrjujejo, da so razmere v gorah pozimi v vsakem primeru težavne in da jih planinci prepogosto podcenjujejo. Sogovornik: podpredsednik Planinske zveze Slovenije, gornik, izkušeni gorski vodnik, reševalec Martin Šolar.
Sinoči je bila na pobudo skupine zaposlenih na Univerzi v Ljubljani in ZRC SAZU organizirana prva od predvidoma treh javnih debat o posledicah epidemije na posamezniku, na znanosti in na družbi. Pripravljene so z željo, da ljudje, ki znanost soustvarjajo, javnosti pokažejo, da univerza tudi (oziroma zlasti) v krizi deluje kot avtonomen prostor svobodnega premišljanja in kresanja mnenj. S takimi debatami pa želijo pripomoči tudi k odpravljanju nezaupanja v znanost, ki je usodno in ki zapira izhod iz krize.
Številka ena tenisa in prvi nosilec odprtega teniškega prvenstva Avstralije, Novak Đoković, še naprej ostaja v negotovosti, ali bo lahko zaigral na prvem turnirju za grand slam v sezoni. Dogajanje je komentiral Jaka Lucu, novinar, velik poznavalec športa, predvsem tenisa in njegovega zakulisja.
Da je Leonardo da Vinci raziskal in preučil sotočje Vipave in Soče, je jasno, prav mogoče pa je, da je obiskal tudi Ptuj, kjer je skiciral mehanizem prvotne stolpne ure
Iztoka Tomazina slovenska javnost pozna po marsičem, najbolj po medicinskih in gorniških, pa tudi adrenalinskih in pisateljskih dejavnostih - s tihotapstvom pa ga najbrž le težko povežemo. Resda je bil "šverc-komerc" v nekdanji Jugoslaviji na eni strani množičen adrenalinski konjiček, na drugi pa je marsikomu pomenil vzpon za klin ali dva više na družbeni lestvici … V knjigi Na meji je Tomazin predstavil svoje in tuje "kontrabante" v čisto drugačnih krajih in okoliščinah, navsezadnje pa je bilo tudi tihotapljeno blago nevsakdanje. Razmejeni gorski grebeni, ki so kot pogosta naravna danost "zlorabljeni" za politično mešetarjenje in risanje meja, pa so mu kot zagrizenemu gorniku vedno in povsod odveč.
V času pretočnih storitev nikoli ni prepozno ali prezgodaj za ekran, zato vas vabimo pred televizijski ekran. Na prvi program Televizije Slovenija prihaja prvi del nove serije Leninov park, ki je nastala na podlagi knjižne predloge pisatelja Tadeja Goloba in predstavlja nadaljevanje uspešne televizijske serije Jezero izpred dveh let. O pričakovanjih, pisateljskem delu, nesreči in novem romanu, ki bo predvidoma izšel pomladi.
Na Valu 202 bomo poskrbeli za različne okuse in želje poslušalcev. Na silvestrski večer vas bo do odštevanja vodila Nataša Štefe, in sicer s kvizom, klepeti in glasbo po izboru Andreja Karolija. Kdor bo iskal primerno glasbeno spremljavo brez odvečnega klikanja, motečega ponavljanja ali neprimernih odskokov algoritma, bo na Spotifyu našel silvestrski seznam naših glasbenih urednikov. Na val202.si pa bo za plesno podlago na voljo videoprenos s Timom Urbanyo in večeru primernim setom elektronske glasbe. V nočnem podaljšku po 0.30 pa lahko prisluhnete še koncertnemu albumu Robbieja Williamsa z naslovom Live at Knebworth. Posnetek je nastal v začetku julija 2003 na treh zaporednih nastopih, ki so skupaj pritegnili kar 375.000 obiskovalcev.
"Če vam je kaj do vrat, jih odklenite, ker jaz grem noter," to je le ena izmed izjav Obelixa, najboljšega prijatelja Asterixa iz legendarne francoske stripovske serije. Neustrašnim galskim junakom so vrata odprli v ljubljanski Galeriji Kresija, kjer bo do 11. januarja na ogled razstava ob 60. obletnici izida prvega albuma Asterix, galski junak. Razstavo Asterix – rojstvo stripa je pripravila francoska založba Editions Albert Rene in je že gostovala po številnih evropskih mestih. Da je Asterix prišel tudi v Slovenijo, sta zaslužna Francoski inštitut v Sloveniji in založba Graffit.
Šest mamic znanstvenic je odprlo svojo Facebook skupino Science Mammas’ Vaccine Forum, v kateri spoštljivo, temeljito in strokovno odgovarjajo na dileme, vprašanja, pomisleke v zvezi s cepljenjem in cepivi.
Modni oblikovalec z edinstveno, ekstravagantno estetiko in vesoljskimi idejami, ki zelo rad šiva, reciklira, barva in improvizira, se spretno poigrava z blagom in ustvarja raznovrstne teksture. Poleg uspešnih modnih nagrad, priznanj in kolekcij, je Jan Brovč sodeloval tudi z nekaj vidnejšimi imeni slovenske glasbe - na primer s Senidah, Zalo in Gašperjem, z zasedbo Mrfy. Trenutno svoja zgodnja jutra (ko ne ustvarja kostumov v SNG Opera in Balet Ljubljana) posveča novi modni kolekciji.
Neveljaven email naslov