Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski medijski prostor je, kot že nekaj časa vemo in kot je pogosto slišati, izredno neuravnotežen. Ženske se pojavijo kot gostje le v slabi četrtini medijskih nastopov, komentarjev, razlag, pogovorov. Tri četrtine medijskih nastopov pripadajo moškim. Za boljšo zastopanost žensk v medijskem in javnem prostoru se bo zavzemalo Združenje za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja Ona ve. Po vzoru iz Švice ga je s somišljenicami ustanovila Marta Kos, nekdanja novinarka in veleposlanica v Nemčiji in Švici.
Za boljšo zastopanost žensk v medijskem in javnem prostoru se bo zavzemalo Združenje za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja Ona ve
Slovenski medijski prostor je, kot že nekaj časa vemo in kot je pogosto slišati, izredno neuravnotežen. Ženske se pojavijo kot gostje le v slabi četrtini medijskih nastopov, komentarjev, razlag, pogovorov. Tri četrtine medijskih nastopov pripadajo moškim. Za boljšo zastopanost žensk v medijskem in javnem prostoru se bo zavzemalo Združenje za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja Ona ve. Po vzoru iz Švice ga je s somišljenicami ustanovila Marta Kos, nekdanja novinarka in veleposlanica v Nemčiji in Švici.
"Moj stik z domovino je prek medijev, zlasti vašega radia."
Zanimivo je, da je navdih za portal Ona ve dobila v Švici, ki ima precej neobičajno zgodovino boja za pravice žensk – volilno pravico so Švicarke dobile šele leta 1971 – in tudi danes je to precej konservativno okolje.
"V Švici so ljudje veliko bolj samoiniciativni, vsak ve, da mora poskrbeti sam zase in ne pričakujejo veliko od države. Tudi na področju pravic žensk so ženske tam, kot rečemo, 'skupaj stopile' in danes je v švicarskem parlamentu – brez kvot – 42 odstotkov žensk."
Izjemnega pomena je, kot pravi Marta Kos, spremljanje zastopanosti spolov v medijih. Zdajšnji podatki niso spodbudni, a morda bo vsaj izgovora "saj smo iskali strokovnjakinjo, pa je nismo našli" s portalom Ona ve manj.
"Tudi moje opažanje je, da je moške sogovornike lažje dobiti kot ženske. Razlogi za to so številni, eden je morda tudi ta, da nas bolj presojajo po zunanjem videzu. Podoben fenomen je tudi to, da se moški prijavijo na delovno mesto že, če izpolnjujejo tri do štiri od desetih razpisanih pogojev. Ženska, ki jih izpolnjuje devet, pa dvomi, ali naj se sploh prijavi."
Na pobudo Marte Kos so platformo Ona ve ustanovile še Mateja Malnar Štembal, Nataša Pirc Musar in Emilija Stojmenova Duh, uradni zagon portala bo 29. novembra.
Ker pa je Marta Kos v pogovoru omenjala tudi monitoring, torej spremljanje zastopanosti spolov na posameznih medijih, smo najprej pometli tudi pred svojim pragom. Na Valu 202 bomo v oddaji Nedeljski gost do konca leta predvidoma gostili 39 odstotkov gostij; med imeni tedna, do tega tedna, pa je bilo 45 odstotkov ženskih imen. Pa vendar gre za statistiko, ki jo je treba vedno znova uveljavljati in, kot radi rečejo naši uredniki, "lahko smo še boljši".
Slovenski medijski prostor je, kot že nekaj časa vemo in kot je pogosto slišati, izredno neuravnotežen. Ženske se pojavijo kot gostje le v slabi četrtini medijskih nastopov, komentarjev, razlag, pogovorov. Tri četrtine medijskih nastopov pripadajo moškim. Za boljšo zastopanost žensk v medijskem in javnem prostoru se bo zavzemalo Združenje za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja Ona ve. Po vzoru iz Švice ga je s somišljenicami ustanovila Marta Kos, nekdanja novinarka in veleposlanica v Nemčiji in Švici.
Za boljšo zastopanost žensk v medijskem in javnem prostoru se bo zavzemalo Združenje za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja Ona ve
Slovenski medijski prostor je, kot že nekaj časa vemo in kot je pogosto slišati, izredno neuravnotežen. Ženske se pojavijo kot gostje le v slabi četrtini medijskih nastopov, komentarjev, razlag, pogovorov. Tri četrtine medijskih nastopov pripadajo moškim. Za boljšo zastopanost žensk v medijskem in javnem prostoru se bo zavzemalo Združenje za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja Ona ve. Po vzoru iz Švice ga je s somišljenicami ustanovila Marta Kos, nekdanja novinarka in veleposlanica v Nemčiji in Švici.
"Moj stik z domovino je prek medijev, zlasti vašega radia."
Zanimivo je, da je navdih za portal Ona ve dobila v Švici, ki ima precej neobičajno zgodovino boja za pravice žensk – volilno pravico so Švicarke dobile šele leta 1971 – in tudi danes je to precej konservativno okolje.
"V Švici so ljudje veliko bolj samoiniciativni, vsak ve, da mora poskrbeti sam zase in ne pričakujejo veliko od države. Tudi na področju pravic žensk so ženske tam, kot rečemo, 'skupaj stopile' in danes je v švicarskem parlamentu – brez kvot – 42 odstotkov žensk."
Izjemnega pomena je, kot pravi Marta Kos, spremljanje zastopanosti spolov v medijih. Zdajšnji podatki niso spodbudni, a morda bo vsaj izgovora "saj smo iskali strokovnjakinjo, pa je nismo našli" s portalom Ona ve manj.
"Tudi moje opažanje je, da je moške sogovornike lažje dobiti kot ženske. Razlogi za to so številni, eden je morda tudi ta, da nas bolj presojajo po zunanjem videzu. Podoben fenomen je tudi to, da se moški prijavijo na delovno mesto že, če izpolnjujejo tri do štiri od desetih razpisanih pogojev. Ženska, ki jih izpolnjuje devet, pa dvomi, ali naj se sploh prijavi."
Na pobudo Marte Kos so platformo Ona ve ustanovile še Mateja Malnar Štembal, Nataša Pirc Musar in Emilija Stojmenova Duh, uradni zagon portala bo 29. novembra.
Ker pa je Marta Kos v pogovoru omenjala tudi monitoring, torej spremljanje zastopanosti spolov na posameznih medijih, smo najprej pometli tudi pred svojim pragom. Na Valu 202 bomo v oddaji Nedeljski gost do konca leta predvidoma gostili 39 odstotkov gostij; med imeni tedna, do tega tedna, pa je bilo 45 odstotkov ženskih imen. Pa vendar gre za statistiko, ki jo je treba vedno znova uveljavljati in, kot radi rečejo naši uredniki, "lahko smo še boljši".
Čvrst medgeneracijski dialog smo poskušali zgraditi na Gimnaziji Celje – Center, kjer so se nam pridružili mladi zagnani dijaki in starejši Celjani. Osrednja gostja je humanitarka, zdravnica, pobudnica pretresljivega projekta Vida in tudi nekdanja dijakinja omenjene gimnazije Ninna Kozorog.
Na Osnovni šoli Makole smo za Dan 202 pripravili presenečenje. "Svojo" osnovno šolo je obiskal svetovni prvak v motokrosu Tim Gajser.
Danes je Dan202: v datumu imamo same ničle in dvojke. Ob tej priložnosti je Slavko Jerič na našo pobudo ob 2:02 za Športni SOS objavil nekaj športnih zanimivosti o 202. V tem prispevku pa tudi o tem, kateri film je dolg natanko 202 minuti.
Potem ko so se na jutranjih vlakih v Ljubljano iz vseh koncev Slovenije potnikom pridružili znani glasbeniki: iz smeri Gorenjske Tomaž Štular (Bordo), iz smeri Primorske Rudi Bučar, iz smeri Zasavja Manca Trampuš in Domen Don Holc (Koala Voice) in iz smeri Dolenjske Gregor Strasbergar Štras (Mrfy), so se nam pridružili še v studiu.
Andrej Karoli in Iztok Mlakar se ob 30. obletnici izida kasete Štorije in baldorije pogovarjata o prvih srečanjih s kitaro, dialektu in življenjskem ciklu skladbe
Po poteh saksofona stopamo z Lovrom Ravbarjem: od Pihalnega orkestra Krško, do Branforda Marsalisa (Sting), domače zasedbe Miladojka Youneed in Raphaela Ravenscrofta, ki je zaznamoval skladbo Baker Street.
Sredi zime telesu nepreklicno zmanjkajo še zadnje zloge vitamina D, ki si ga je skladiščilo med poletno izpostavljenostjo soncu. Raziskave kažejo, da zimsko sonce te moči nima in da tudi iz hrane pri nas ne dobimo dovolj tega dragocenega vitamina, brez katerega telo ne zmore dobro skrbeti za kosti in imunski sistem. Nekatere raziskave kažejo, da je pozimi z vitaminom D optimalno preskrbljenih manj kot pet odstotkov odraslih. Kako vedeti, ali smo med njimi, ali je smiselno dodajati prehranska dopolnila s tem vitaminom kar za vsak primer, ali je lahko ob sončenju vitamina D tudi preveč?
Jan Plestenjak s predlogi od Bacha, via Paco De Lucia in Nile Rodgers do Erica Claptona.
Osrednji kulturni dogodek Cerknega je festival Jazz Cerkno, ki bo letos doživel že 25. izvedbo. Direktor festivala je Simon Kenda, ki nam je zaupal kako Jazz Cerkno živi v sožitju z barom Gabrijel in celoletnim festivalom Keltika. Zanimalo nas je še, kako kulturni program sovpada s športnim in kako privabljajo goste iz drugih koncev Slovenije in tujine.
Jakob Kobal je eden glasbeno najbolj zrelih mladincev na slovenski glasbeni sceni. 24-letni Idrijčan je nase opozoril z izjemnim singlom Cloudless Skies, ki je bil leta 2016 med najbolj predvajanimi slovenskimi skladbami na Valu 202. Na smučišču Cerkno nam bo na kulturni praznik v živo priredil minikoncert.
Smo Slovenci še smučarski narod, kako je s »slovensko« šolo smučanja, kako je z zanimanjem za smučanje med mladimi, zakaj alpsko smučanje ni več obvezen del osnovnošolske športne vzgoje, kako je z varnostjo na smučiščih …, to je le del vprašanj, ki jih bomo zastavili predsedniku in direktorju ZUTS, Združenja učiteljev in trenerjev smučanja, dr. Blažu Lešniku, ki se bo oglasil v terenskem studiu na smučišču Cerkno.
Manuela Božič Badalič je predsednica Združenja žičničarjev in direktorica RTC Cerkno. Letošnja zelena zima pomeni hud udarec za slovenske žičničarje, saj so pričakovali vsaj sprejem spremenjenega Zakona o žičnicah, ki bi naprave uvrstil v javno infrastrukturo. Kaj pomeni padec vlade za ta zakon, koliko smučišč bo še živelo in preživelo, bomo čez deset let sploh še lahko smučali v Sloveniji?
O razmerah na smučišču Peca pa je poizvedovala avstrijska dopisnica Petra Kos Gnamuš.
V Italiji je žičničarstvo pomembna panoga – pa ne zato, ker bi ustvarjala dobiček sama po sebi. Pri zahodnih sosedih ga zato po večini ne razumejo kot dobičkonosno dejavnost, ampak predvsem kot nujno podporo za dobičkonosnost v drugih segmentih zimsko-turistične gospodarske panoge. In še nekaj je: Italijani menijo, da je žičničarstvo temeljnega pomena za ohranjanje človekove prisotnosti v gorah. V nujnost javnih vložkov v žičnice zato ne dvomijo.
Tek na smučeh je ena najbolj zdravih športno-rekreativnih dejavnosti, tudi cenovno zelo dostopna, zato ni čudno, da vedno več Slovencev teče na smučeh. Tako kot pri preostalih zimskih športih pa je tudi ali pa predvsem pri teku zelo pomembno, da se naučimo določene tehnike, ki nam omogoča več užitka in hkrati boljši izkoristek. In kdo bi nam te zelo pomembne gibe lahko pokazal bolje kot Petra Majdič, najboljša slovenska smučarska tekačica, dobitnica olimpijske kolajne, treh malih kristalnih globusov. V sklopu akcije Val 202 na snegu in ledu je Petra našim poslušalkam in poslušalcem prejšnjo nedeljo omogočila nepozabni pošteni dve uri tečaja, na katerem so uživali tudi Tina Šoln, Jure Jeromen in Aleš Smrekar, ki so pripravili reportažo.
Iz male sobe v celjskem bloku do bistva strun skritih v litoželeznem okvirju. O dobrih in slabih frekvencah in o tem, kaj pomeni živeti glasbo.
Alpsko smučanje naj bi bilo že v slovenskih genih, tudi šolski sistem spodbuja to zimsko aktivnost, večina šol organizira smučarske zimske šole v naravi. Tretja postojanka akcije Val na snegu in ledu nas je zato ponovno vodila na Krvavec, kjer smo se skupaj z našimi poslušalkami in poslušalci zbrali na alpskih smučeh. Naš smučarski učitelj je bil dobitnik olimpijskega slalomskega brona iz Lillehammerja, trikratni zmagovalec tekem svetovnega pokala, predvsem pa karizmatična smučarska osebnost, ki je zaznamovala prvo samostojno obdobje slovenskega alpskega smučanja.
Davor Klarič in prijatelji Chick Corea, Procol Harum in Pink Floyd
Urbana legenda pravi, da je bas kitara s štirimi strunami po navadi uglašena enako kot kontrabas, kajti Bob je ustvaril basiste zato, da bi se kitaristi lahko po kom zgledovali.
Indijska kuhinja je raznovrstna, polna fantazije za dodatke in dišave, japonska je lepa za oči, indonezijska je znamenita, izredno ostra je korejska in prefinjena siamska. Kitajska pa je najbolj znana in najstarejša med vsemi azijskimi kuhinjami, piše v naši prvi kuharski knjigi o azijskih jedeh Kuharska umetnost Azije, ki je pri takratni Državni založbi Slovenije izšla leta 1977. Sicer Marinka Pečjak pri nas ni začela prva samo z azijsko kuhinjo. Napisala je tudi prvo knjigo o soji v kulinariki, in to v času, ko je ta veljala le za hrano za živali, ukvarjala se je z gobjimi jedmi, prva pisala tudi o kuhanju v mikrovalovni pečici in še čem.
Neveljaven email naslov