Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Takoj za naftno industrijo je tekstilna največja onesnaževalka na svetu, kar oblečemo in obujemo pa je povezano s kar desetino vseh emisij toplogrednih plinov, ogromno porabo vode in lupi odpadkov."Dan brez nakupov", ki ga obeležujemo v več kot 65 državah se kritično posvečamo prav hitri modi in nepremišljenim nakupom.
Količina tekstilnih odpadkov se je med letoma 1960 in 2015 povečala kar za 811 %
Takoj za naftno industrijo je tekstilna največja onesnaževalka na svetu, kar oblečemo in obujemo pa je povezano s kar desetino vseh emisij toplogrednih plinov, ogromno porabo vode in kupi odpadkov. Proizvodnja seveda sledi povpraševanju, saj potrošniki kupimo kar 60 odstotkov več oblačil kot pred 15 leti. Na “Dan brez nakupov”, ki ga obeležujemo v več kot 65 državah se kritično posvečamo prav hitri modi in nepremišljenim nakupom.
Samo leta 2019 smo Slovenci zavrgli več kot 25.000 ton oblačil, kar nas glede na število prebivalcev uvršča nad evropsko povprečje. Na nepremišljeno nakupovanje in posledično velike kupe odpadnega tekstila že leta opozarjajo tudi Ekologi brez meja.
"S tekstilom se ukvarjamo že kar nekaj let. Bili smo tisti, ki smo zagnali izmenjave oblačil Tekstilnica in na ta način rešili kar veliko količino oblačil pred odlagališči in sežigalnicami. Ugotovili smo, da je tekstilnih odpadkov res ogromno in da je treba premike narediti tako v našim glavah kot tudi na sistemski ravni." - Katja Sreš, Ekologi brez meja
Letno v Sloveniji proizvedemo okoli 24 milijonov kosov, a večinoma spodnjega perila in nogavice. Ostali tekstilni izdelki v Slovenijo pridejo z drugega konca sveta, predvsem južnoazijskih držav. Ironično se je tokokrog tekstila do nedavnega sklenil tako, da smo praktično vsa odpadna oblačila izvažali nazaj v države v razvoju in se tako s prenosom odpada na drug konec sveta navidezno rešili okoljskega bremena.
"Oblačila predstavljajo precej velik problem kot odpadek, večina naših oblačil je namreč zelo obremenjena s kemikalijami in velikokrat sestavljena iz velikega deleža umetnih materialov. Za primerjavo - popolnoma bombažno oblačilo se razgraja približno 6 mesecev, naša oblačila pa za razpad potrebujejo več 100 let." - Živa Lopatič, vodja Pravične trgovine Slovenija
Letošnji evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki poteka prav ta teden, bodo izvajalci projekta Obleka naredi človeka - torej člani Pravične trgovine Slovenija, društva za sonaraven razvoj Focus in Ekologi brez meja - okronali še z današnjim Dnevom brez nakupov. Pripravili so hodečo razstavo rabljenih oblačil, ki so jo na ulicah stare Ljubljane predstavili danes, za vse tiste, ki pa je tam niste ujeli, ostaja ovekovečena na spletni strani Obleka naredi človeka.
Takoj za naftno industrijo je tekstilna največja onesnaževalka na svetu, kar oblečemo in obujemo pa je povezano s kar desetino vseh emisij toplogrednih plinov, ogromno porabo vode in lupi odpadkov."Dan brez nakupov", ki ga obeležujemo v več kot 65 državah se kritično posvečamo prav hitri modi in nepremišljenim nakupom.
Količina tekstilnih odpadkov se je med letoma 1960 in 2015 povečala kar za 811 %
Takoj za naftno industrijo je tekstilna največja onesnaževalka na svetu, kar oblečemo in obujemo pa je povezano s kar desetino vseh emisij toplogrednih plinov, ogromno porabo vode in kupi odpadkov. Proizvodnja seveda sledi povpraševanju, saj potrošniki kupimo kar 60 odstotkov več oblačil kot pred 15 leti. Na “Dan brez nakupov”, ki ga obeležujemo v več kot 65 državah se kritično posvečamo prav hitri modi in nepremišljenim nakupom.
Samo leta 2019 smo Slovenci zavrgli več kot 25.000 ton oblačil, kar nas glede na število prebivalcev uvršča nad evropsko povprečje. Na nepremišljeno nakupovanje in posledično velike kupe odpadnega tekstila že leta opozarjajo tudi Ekologi brez meja.
"S tekstilom se ukvarjamo že kar nekaj let. Bili smo tisti, ki smo zagnali izmenjave oblačil Tekstilnica in na ta način rešili kar veliko količino oblačil pred odlagališči in sežigalnicami. Ugotovili smo, da je tekstilnih odpadkov res ogromno in da je treba premike narediti tako v našim glavah kot tudi na sistemski ravni." - Katja Sreš, Ekologi brez meja
Letno v Sloveniji proizvedemo okoli 24 milijonov kosov, a večinoma spodnjega perila in nogavice. Ostali tekstilni izdelki v Slovenijo pridejo z drugega konca sveta, predvsem južnoazijskih držav. Ironično se je tokokrog tekstila do nedavnega sklenil tako, da smo praktično vsa odpadna oblačila izvažali nazaj v države v razvoju in se tako s prenosom odpada na drug konec sveta navidezno rešili okoljskega bremena.
"Oblačila predstavljajo precej velik problem kot odpadek, večina naših oblačil je namreč zelo obremenjena s kemikalijami in velikokrat sestavljena iz velikega deleža umetnih materialov. Za primerjavo - popolnoma bombažno oblačilo se razgraja približno 6 mesecev, naša oblačila pa za razpad potrebujejo več 100 let." - Živa Lopatič, vodja Pravične trgovine Slovenija
Letošnji evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki poteka prav ta teden, bodo izvajalci projekta Obleka naredi človeka - torej člani Pravične trgovine Slovenija, društva za sonaraven razvoj Focus in Ekologi brez meja - okronali še z današnjim Dnevom brez nakupov. Pripravili so hodečo razstavo rabljenih oblačil, ki so jo na ulicah stare Ljubljane predstavili danes, za vse tiste, ki pa je tam niste ujeli, ostaja ovekovečena na spletni strani Obleka naredi človeka.
Navdih za sedmo epizodo je Ciril Kosmač: živel je med leti 1910 in 1980, ustvarjal v okvirih socialnega realizma, a je zelo rad uporabljal simbole. Takšna sta recimo trobenta in oblak v Baladi o trobenti in oblaku. Novelo Gosenica je spisal po spominih iz rimske ječe, kjer je bil leta 1930 zaprt kot politični kaznjenec. Toliko za danes o književnosti, zdaj pa je na vrsti športni prenos.
Glavni cilj projekta LIFE Lynx je reševanje Dinarsko-JV alpske populacije risa pred izumrtjem ter njena dolgoročna ohranitev. Populacija risov v Sloveniji je trenutno izredno majhna, izolirana, njeni osebki pa so si med seboj zelo sorodni. Stopnjo sorodnosti je potrebno znižati, in sicer z doselitvijo zdravih osebkov iz druge, neogrožene populacije. "Če se živali preveč parijo v sorodstvu jim pada kondicija, zbolijo, umirajo. To se je zgodilo pri nas, zato poskušamo pripeljati nove, tuje rise." V teh pomladnih dneh so risi še posebej aktivni, ker je čas parjenja in ker jih lahko spremljajo prek telemetričnih ovratnic lahko povejo, kdo se srečuje s kom.
Jožko Smukavec je eden od bratov kapucinov, ki prebivajo v škofjeloškem samostanu.
Zdravnica Jožica Maučec Zakotnik je bila dolgoletna družinska zdravnica in sodelavka Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Delovala je tudi kot programska direktorica Cindi Slovenija. Med drugim je zaslužna za vzpostavitev programa Svit, ki skrbi za odkrivanje raka na debelem črevesu in danki. Kaj trenutno neizvajanje preventivnih programov kot sta Zora in Dora pomeni za prihodnost?
Kako se kot prostovoljec pridružiti humanitarcem? Na kaj moramo biti še posebej pozorni? Kje so na voljo dodatne informacije? Odgovarja Primož Jamšek s Slovenske filantropije.
Boštjan Gorenc - Pižama na svojstven način predstavlja izbrana dela naših največjih pesnikov in pisateljev iz varnega zavetja svojega doma
Valentin Vodnik se je rodil leta 1758 v Šiški, ki takrat še ni bila del Ljubljane, ampak Šiška pri Ljubljani. Pisal je pesmi, pratike in časopise, med Ilirskimi provincami pa je bil gimnazijski ravnatelj. Umrl je leta 1819, njegov kip pa stoji ob ljubljanski tržnici. Dramilo pa je naslov Vodnikove pesmi, ki je izšla v Veliki pratiki.
Fran Levstik je živel v letih med 1831 in 1887. Bil je ena najpomembnejših slovenskih javnih oseb in kulturnih ustvarjalcev svojega časa. Pisal je pesmi, pripovedi in drame, ukvarjal pa se je tudi z literarno kritiko in objavljal v časopisih. V pesmi Kako je v Korotanu si je izmislil eno Pižaminih najljubših slovenskih besed: slokobedri. Njegov Martin Krpan pa je prva slovenska umetna povest.
Kakšno je ozadje nastanka dokumentarnega filma? Kako poteka raziskava, premislek in preverjanje dejstev? Kaj pa nastopanje v dokumentarnem filmu? O tem pripovedujeta publicist, glasbeni kritik in avtor dokumentarnih filmov Igor Bašin in basist zasedbe Big Foot Mama Alen Steržaj, ki je v dokumentarnem filmu že nastopal.
Po objavi o veliki obiskanosti priljubljenih sprehajališč na Obali in Bledu zadnji marčevski vikend in zaostritvi ukrepov z omejitvami gibanja med občinami, tudi zavoljo preprečevanja najrazličnejših poškodb, se je pojavilo kar nekaj vprašanj in ugibanj povezanih s statistiko. Številke sprejetih pacientov na urgentnem bloku UKC Ljubljana so v primerjavi s številkami tistega vikenda z vikendom, ki je sledil, ko smo dodatne ukrepe torej že imeli, pravzaprav enake. Še več, številke težjih poškodb so podobne tudi za enako obdobje lani. Gašper Andrinek je za pojasnila poklical dr.Anžeta Kristana, vodjo urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana.
Jaka Grčar leto in pol živi na Nizozemskem. Tja ga je poklical Tadej Košmrlj
Anton Aškerc se je rodil leta 1856 v bližini Rimskih Toplic, umrl pa leta 1912 v Ljubljani. Od leta 1880 do 1898 je služboval kot duhovnik, nato pa je postal mestni arhivar na ljubljanskem magistratu in dve leti urejal literarni mesečnik Ljubljanski zvon. Prav tam je leta 1885 prvič izšla Aškerčeva pesem Čaša nesmrtnosti, ki je pozneje našla pot tudi v njegovo prvo pesniško zbirko Balade in romance.
“Bill je soul. Bill Withers je pel življenje, pel je hrup, ki ga je doživljal kot otrok, ko je odraščal v Zahodni Virginiji na nepravi strani železniške proge. Sin rudarja je vedel vse, kar je bilo pomembno. Globoko pod zemljo je zaupanje nujnost. Ko se je igral na beli strani proge, je srkal country, na črni strani tirov je vpijal blues in gospel. In ko je prišel do prve kitare, je začel pisati songe, ki so nastajali iz izkušenj in domišljije. Če je opisoval babičine nasvete ali pač bolečino ob izgubi bližnjega, je uporabil univerzalna čustva in izbrane besede. Predvsem pa je bil interpret, kar je odpel, se me je dotaknilo. Ni bil zamerljiv. Če se je nekaj zdelo prav, je to povedal, prav tako ni bil tiho, ko je opozarjal na krivice. Življenje vseh generacij je strnil v tri songe, čeprav jih je spisal in odpel veliko, veliko več. Bill je bil in bo ostal soul,” pravi Andrej Karoli.
Sašo Hribar je vodja ekipe ustvarjalcev Radia Ga Ga, razvedrilno-humoristične-satirične radijske oddaje. V začetku aprila je minilo trideset let, odkar je oddaja na sporedu na Prvem programu Radia Slovenija.
Ugotovitev policije je, da letno obravnava približno 80.000 različnih kaznivih dejanj, od tega kar več tisoč primerov nasilja v družinskem okolju. Nasilje se najpogosteje dogaja med družinskimi člani oziroma partnerji. Glede na raziskave so v več kot 90 odstotkih žrtve nasilja ženske, večkrat pa so žrtve tudi otroci in starejši. Kaj pa v času socialne izolacije, ko se pri marsikaterem že tako nasilnem človeku psihično in fizično trpinčenje drugih samo še poveča.
Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije o tem, kako je z odpovedjo potovanj, ...
Jerneja Jošar, diplomirana agronominja ima drugačno mnenje o vrtnarjenju, kot ga poznamo iz starih knjig in običajev. Zavzema se za to, da bi ga ljudem približala, saj mnogim še vedno predstavlja muko.
Opis: Kako srbeče pete v planinskih čevljih prepričati, da ostanejo doma in kako tudi sedaj ohranjati planinsko kondicijo? Idej za delo doma je ogromno, pa tudi splošno fizično kondicijo se da vzdrževati v vseh pogojih. Nekaj nam jih je povedal Matjaž Šerkezi, aplinist, gorski reševalec in sodelavec Planinske zveze Slovenije.
Neveljaven email naslov