Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Takoj za naftno industrijo je tekstilna največja onesnaževalka na svetu, kar oblečemo in obujemo pa je povezano s kar desetino vseh emisij toplogrednih plinov, ogromno porabo vode in lupi odpadkov."Dan brez nakupov", ki ga obeležujemo v več kot 65 državah se kritično posvečamo prav hitri modi in nepremišljenim nakupom.
Količina tekstilnih odpadkov se je med letoma 1960 in 2015 povečala kar za 811 %
Takoj za naftno industrijo je tekstilna največja onesnaževalka na svetu, kar oblečemo in obujemo pa je povezano s kar desetino vseh emisij toplogrednih plinov, ogromno porabo vode in kupi odpadkov. Proizvodnja seveda sledi povpraševanju, saj potrošniki kupimo kar 60 odstotkov več oblačil kot pred 15 leti. Na “Dan brez nakupov”, ki ga obeležujemo v več kot 65 državah se kritično posvečamo prav hitri modi in nepremišljenim nakupom.
Samo leta 2019 smo Slovenci zavrgli več kot 25.000 ton oblačil, kar nas glede na število prebivalcev uvršča nad evropsko povprečje. Na nepremišljeno nakupovanje in posledično velike kupe odpadnega tekstila že leta opozarjajo tudi Ekologi brez meja.
"S tekstilom se ukvarjamo že kar nekaj let. Bili smo tisti, ki smo zagnali izmenjave oblačil Tekstilnica in na ta način rešili kar veliko količino oblačil pred odlagališči in sežigalnicami. Ugotovili smo, da je tekstilnih odpadkov res ogromno in da je treba premike narediti tako v našim glavah kot tudi na sistemski ravni." - Katja Sreš, Ekologi brez meja
Letno v Sloveniji proizvedemo okoli 24 milijonov kosov, a večinoma spodnjega perila in nogavice. Ostali tekstilni izdelki v Slovenijo pridejo z drugega konca sveta, predvsem južnoazijskih držav. Ironično se je tokokrog tekstila do nedavnega sklenil tako, da smo praktično vsa odpadna oblačila izvažali nazaj v države v razvoju in se tako s prenosom odpada na drug konec sveta navidezno rešili okoljskega bremena.
"Oblačila predstavljajo precej velik problem kot odpadek, večina naših oblačil je namreč zelo obremenjena s kemikalijami in velikokrat sestavljena iz velikega deleža umetnih materialov. Za primerjavo - popolnoma bombažno oblačilo se razgraja približno 6 mesecev, naša oblačila pa za razpad potrebujejo več 100 let." - Živa Lopatič, vodja Pravične trgovine Slovenija
Letošnji evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki poteka prav ta teden, bodo izvajalci projekta Obleka naredi človeka - torej člani Pravične trgovine Slovenija, društva za sonaraven razvoj Focus in Ekologi brez meja - okronali še z današnjim Dnevom brez nakupov. Pripravili so hodečo razstavo rabljenih oblačil, ki so jo na ulicah stare Ljubljane predstavili danes, za vse tiste, ki pa je tam niste ujeli, ostaja ovekovečena na spletni strani Obleka naredi človeka.
Takoj za naftno industrijo je tekstilna največja onesnaževalka na svetu, kar oblečemo in obujemo pa je povezano s kar desetino vseh emisij toplogrednih plinov, ogromno porabo vode in lupi odpadkov."Dan brez nakupov", ki ga obeležujemo v več kot 65 državah se kritično posvečamo prav hitri modi in nepremišljenim nakupom.
Količina tekstilnih odpadkov se je med letoma 1960 in 2015 povečala kar za 811 %
Takoj za naftno industrijo je tekstilna največja onesnaževalka na svetu, kar oblečemo in obujemo pa je povezano s kar desetino vseh emisij toplogrednih plinov, ogromno porabo vode in kupi odpadkov. Proizvodnja seveda sledi povpraševanju, saj potrošniki kupimo kar 60 odstotkov več oblačil kot pred 15 leti. Na “Dan brez nakupov”, ki ga obeležujemo v več kot 65 državah se kritično posvečamo prav hitri modi in nepremišljenim nakupom.
Samo leta 2019 smo Slovenci zavrgli več kot 25.000 ton oblačil, kar nas glede na število prebivalcev uvršča nad evropsko povprečje. Na nepremišljeno nakupovanje in posledično velike kupe odpadnega tekstila že leta opozarjajo tudi Ekologi brez meja.
"S tekstilom se ukvarjamo že kar nekaj let. Bili smo tisti, ki smo zagnali izmenjave oblačil Tekstilnica in na ta način rešili kar veliko količino oblačil pred odlagališči in sežigalnicami. Ugotovili smo, da je tekstilnih odpadkov res ogromno in da je treba premike narediti tako v našim glavah kot tudi na sistemski ravni." - Katja Sreš, Ekologi brez meja
Letno v Sloveniji proizvedemo okoli 24 milijonov kosov, a večinoma spodnjega perila in nogavice. Ostali tekstilni izdelki v Slovenijo pridejo z drugega konca sveta, predvsem južnoazijskih držav. Ironično se je tokokrog tekstila do nedavnega sklenil tako, da smo praktično vsa odpadna oblačila izvažali nazaj v države v razvoju in se tako s prenosom odpada na drug konec sveta navidezno rešili okoljskega bremena.
"Oblačila predstavljajo precej velik problem kot odpadek, večina naših oblačil je namreč zelo obremenjena s kemikalijami in velikokrat sestavljena iz velikega deleža umetnih materialov. Za primerjavo - popolnoma bombažno oblačilo se razgraja približno 6 mesecev, naša oblačila pa za razpad potrebujejo več 100 let." - Živa Lopatič, vodja Pravične trgovine Slovenija
Letošnji evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki poteka prav ta teden, bodo izvajalci projekta Obleka naredi človeka - torej člani Pravične trgovine Slovenija, društva za sonaraven razvoj Focus in Ekologi brez meja - okronali še z današnjim Dnevom brez nakupov. Pripravili so hodečo razstavo rabljenih oblačil, ki so jo na ulicah stare Ljubljane predstavili danes, za vse tiste, ki pa je tam niste ujeli, ostaja ovekovečena na spletni strani Obleka naredi človeka.
Si predstavljate slikarje, ki v rokah namesto čopičev držijo meče, ateljeji pa so bili včasih tudi prizorišče umora? Več je Maji Stepančič povedala kustosinja in recenzentka, tudi profesorica na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Petja Grafenauer, ki ima zanimiv poletni knjižni namig.
Koroška je v zadnjih letih postala zelo zanimiva turistična destinacija za gorsko – kolesarske navdušence. Tako imenovanih trailov, urejenih poti, je vedno več, svoje pristavi tudi prelepa narava in bližina slovensko – avstrijske meje, v zadnjih letih pa je destinacija dobila prepoznavnost tudi po zaslugi BLACK HOLE BIKE FESTIVALA – torej, če bi prevedli, kolesarskega festivala Črna luknja, ki se je letos začel v nedeljo, s klasičnim maratonom s startom in ciljem v Črni na Koroškem.
Sezono valovskega namigovanja bo zdaj odprla novinarska kolegica Jela Krečič. Pred kratkim je izdala svoj drugi roman Knjigo drugih. Kot budna spremljevalka fenomenov v popularni kulturi pa Jela Krečič predlaga ogled dveh televizijskih serij.
Čeprav je poletje in večini niti po pomoti misli ne zaidejo na bele strmine, na smuči … no ja, morebiti v zadnjih treh vse prej kot poletnih dneh vsaj pogojno morda, bomo vseeno skočili na Gorenjsko, v Begunje, kjer domuje slovenska tovarna smuči. Elan je v svoji več kot sedemdesetletni zgodovini z inovacijami velikokrat spremenil razvoj smučanja, bil pionir na marsikaterem področju, in očitno se ne misli ustaviti. Prejšnji teden je namreč kot prvi proizvajalec smučarske opreme na svetu odprl vrata svojega alpskega smučarskega muzeja.
Rudi Ringbauer je bil v svoji karieri marsikaj: odličen plavalec, ključavničar, strojnik, učitelj, svoje življenjsko poslanstvo pa je našel v pravu. Dolgoletni ptujski sodnik je v študentskih letih zakuhal znamenito afero Bruc, s katero so prekmurski študentje zelo razbesnili takratno oblast. Pri njemu doma na Ptuju smo se pogovarjali o posledicah afere, sodnikovanju, Titu, aforizmih in o tem, zakaj je že vse življenje “lükar brez lüka”.
Partija je govorila: Mladi – zahod jih zavaja. Ideološka razcepljenost, mi smo jo živeli
Tudi mladi iz Slovenije so v začetku 70. let potovali po kopnem do Indije. Eden takih je Vojc, ki še vedno potuje tja, a zadnja leta z letalom.
Marko Pogačnik, kipar, ki je med drugim oblikoval slovenski državni grb, se prve polovice 60-ih let spominja kot konfliktnega obdobja, ko se je v Kranju boril s takratno socialistično elito, ki je mlademu umetniku zapirala razstave. Prav zato je skupaj s somišljeniki začel graditi avtonomno samostojno kulturo OHO, ki je na tedanji svet gledala drugače. Pozneje je v Šempasu ustanovil komuno Družina.
Malo drugačna komuna je v začetku sedemdesetih let nastala v študentskem domu nekdanje FSPN. Spominja se Ladislav Močivnik, ki je bil takrat sicer študent psihologije na filozofski fakulteti, a je stanoval v legendarnem študentskem domu za Bežigradom.
Umetnica Duba Sambolec, ki bi jo v preteklosti pri nas težko srečali, saj je živela in ustvarjala predvsem v tujini, še vedno ne razume, kaj je bilo takega v filmu Dušana Makavejeva Misterij organizma, ki se je oblasti zdel »bogokleten«. Da so bili prav hipiji prvi znanilci new agea, pa pravi umetnostna zgodovinarka Goranka Kreačič.
Hipijevski časi so bili tudi časi potovanj. Iz Slovenije vsaj do Amsterdama, če ne naprej po Evropi ali pa morda kar do Indije. Mnogi mladi iz drugih držav pa so se ustavili tudi pri nas. Eden takih je bil tudi irski glasbenik Andy Irvine.
Partija je govorila: Mladi – zahod jih zavaja. Ideološka razcepljenost, mi smo jo živeli
Spomini in zgodbe o takratnih poletjih, tistih romanjih na morje v najboljših letih. Romance, legende, šepet ozkih morskih ulic.
Kdo bi mislil na spanje, kdo na denar? Svet čaka name. In na Elan. S temi besedami ustanovitelja slovenske tovarne smuči, Rudija Finžgarja, se je leta 1945 rodila zadruga iz katere je potem nastala uspešna zgodba. Danes je ta z odprtjem alpskega smučarskega muzeja v Begunjah dobila novo poglavje – na Gorenjsko je ob tej priložnosti prišel tudi legendarni Ingemar Stenmark, ki je sloves slovenskih smuči z izjemnimi uspehi ponesel v svet.
Boris Cavazza je štiri leta preživel na ladji, nima pa nobenega tatuja, morje je prvič okusil v Piranu in v hipu se je spletla posebna vez.
Slavko Ivančič je dekan glasbenoobalnih znanosti in kralj jadranske terase iz osemdesetih let. Slavko Ivančič je prvi glas Kvarnerja, kralj jadranske terase. “Polni smo bili denarja. Frizura, obleke, to je bilo to. Diskoteke so se šele začele, a si moral imeti kvaliteto, ker si celo poletje nastopal na eni terasi.” Ko je začel nastopati s Faraoni, so se zanje potegovali vsi gostinci vzdolž obale. Bend je ostal na terasi, turistke so se menjavale.
Književnik trenutno raziskuje spolni turizem na Jadranu in ugotavlja, da je bila Jugoslavija v začetku sedemdesetih želena destinacija med ženskami iz bogatejših delov Evrope, denimo iz Skandinavije in Nemčije. "Iskale so galeba, mediteranskega ljubimca. Ko v Afriki govoriš s spolnim delavcem, vidi sebe kot frajerja, saj ženske prepotujejo več tisoč kilometrov, da pridejo do njega. V celem jugoslovanskem umu je galeb točno to - glavni frajer!"
Kako poteka prenos kolesarske Dirke po Sloveniji in kakšne tehnične zmogljivosti zahteva?
Neveljaven email naslov