Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V jesensko-zimskem času zaradi hladnejšega vremena in razmaha respiratornih obolenj velja spomniti na pomen in vlogo imunskega sistema. V kovidnih časih še toliko bolj. Kakšna je vloga in namen imunskega sistema pa tudi, kako ga lahko krepimo, smo vprašali profesorja s fakultete za farmacije, dr. Matjaža Jerasa in dr. Sama Krefta. Z njima se je pred spletnim predavanjem z naslovom Imunovember, ki so ga prejšnji teden organizirali študentje fakultete za farmacijo, pogovarjala Maja Ava Žiberna.
Kakšna sta vloga in namen imunskega sistema ter kako ga lahko krepimo?
V jesensko-zimskem času zaradi hladnejšega vremena in razmaha respiratornih obolenj velja spomniti na pomen in vlogo imunskega sistema. Izredni profesor za področje klinične biokemije na Fakulteti za farmacijo dr. Matjaž Jeras opozarja, da brez delujočega imunskega sistema življenja na Zemlji tako rekoč ne bi bilo. "Če si predstavljamo, smo vsak dan izpostavljeni številnim zunanjim dejavnikom, med njimi so seveda tudi mikroorganizmi, od bakterij do virusov, ki jih mora naš imunski sistem v celoti obvladati. Ne smemo pozabiti, da smo prek kože, ki je največji človeški organ, in tudi prek prebavil ter naših sluznic temu izpostavljeni neposredno." Nevarnost, ki preži na nas v obliki nevidnih povzročiteljev potencialnih bolezni, je zelo zahteven zalogaj.
"Imunski sistem je zgrajen tako, da zaobjema zelo enostavne mehanizme, kot so bariere, razne kemijske substance, ki nam pomagajo, da premagamo mikrobe. Od zakisanja kože do različnih encimov, ki jih imamo, do specifičnih peptidov, ki delujejo protimikrobno. Imunski sistem je sestavljen iz enostavnih rešitev, obenem pa je to zelo kompleksna mreža imunskih celic ter tudi limfatičnih organov in tkiv, s katerimi je prepredeno naše telo. Večina našega imunskega sistema, kar ni presenetljivo, je tik pod deli našega telesa, ki so najbolj izpostavljeni okolju: po večini v črevesju, seveda tudi koža in vse druge sluznice."
Pomemben dejavnik delovanja imunskega sistema je tudi imunski spomin. Če smo naleteli na nekega povzročitelja bolezni in nanj razvili določen imunski odziv, ob tem nastanejo tudi spominske celice in ob naslednjem srečanju z istim povzročiteljem odreagirajo izjemno hitro. Zgodi se nam lahko, da niti ne vemo, da smo bili v stiku s povzročiteljem bolezni, ker smo na neki način nanj že imuni.
Ločujemo med prirojeno in pridobljeno imunostjo. Dober oziroma slab imunski sistem je zelo relativna kategorija, ki je pri zdravih ljudeh odvisna od številnih spremenljivk. Velja, da pri starejših dela imunski sistem slabše kot pri mladih ljudeh.
"V telesu imamo molekule, ki so ključne za nastanek pridobljene imunosti, ki je najpomembnejša in najbolj specifična obramba našega imunskega sistema. Te molekule so neka znamenja, naša notranja osebna izkaznica. Podedujemo jih od staršev. Od nabora molekul, ki jim rečemo tudi molekule poglavitnega kompleksa tkivne skladnosti, je odvisno, kako učinkovito in dobro bodo te molekule predstavile tuje antigene v obliki delcev proteinov našemu imunskemu sistemu."
Ko vemo, kako je imunski sistem sestavljen in kaj je njegova vloga, kako lahko nanj vplivamo z zdravilnimi rastilnami ali sintetičnimi zdravili. S tem se v svojem raziskovanju ukvarja dr. Samo Kreft s Katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo.
"Imunski sistem ne deluje tako kot glasnost na zvočniku, ki jo lahko povečamo ali zmanjšamo, bolj ali manj pa si želimo, da bi vedno bila povečana. Vsak poseg z zdravili mora biti premišljen. Po drugi strani pa neka podpora, kjer imunskemu sistemu omogočimo, da sam deluje tako, kot se je razvil med evolucijo, je smiselna in ni nevarna. Ta podpora je videti tako, da mu zagotavljamo vsa hranila, ki jih sicer potrebuje celo telo, vsi organski sistemi, ampak tudi imunski sistem. To sta vitamina C in D ter B12 od mineralov, tudi cink."
Dr. Samo Kreft je sodeloval v mednarodni znanstveni študiji o učinkih večmesečne preventivne uporabe škrlatnega ameriškega slamnika pri covidu-19. "Če se je pri kontrolni skupini 60 ljudi pojavilo 30 obolenj, se je pri skupini, ki je bila zaščitena, pojavilo 20 obolenj. V svojem nosnem brisu so imeli tudi manj virusa. Gre za neko dodatno zaščito k cepljenju."
Na imunski sistem vplivamo tudi s cepljenjem. Kaj se v telesu zgodi po prejetju cepiva?
"Cepljenje ni nič drugega kot bližnjica do tega, da srečamo antigen, pri čemer v cepivih uporabljamo takšne antigene, ki niso škodljivi. Izzovejo imunski odziv, ki prek aktivne zaščite s protitelesi in spominskimi celicami omogoča zaščito ter hitrejšo reakcijo, tudi če se srečamo s pravim povzročiteljem bolezni in potem lahko to ustrezno premagamo." – Matjaž Jeras
V jesensko-zimskem času zaradi hladnejšega vremena in razmaha respiratornih obolenj velja spomniti na pomen in vlogo imunskega sistema. V kovidnih časih še toliko bolj. Kakšna je vloga in namen imunskega sistema pa tudi, kako ga lahko krepimo, smo vprašali profesorja s fakultete za farmacije, dr. Matjaža Jerasa in dr. Sama Krefta. Z njima se je pred spletnim predavanjem z naslovom Imunovember, ki so ga prejšnji teden organizirali študentje fakultete za farmacijo, pogovarjala Maja Ava Žiberna.
Kakšna sta vloga in namen imunskega sistema ter kako ga lahko krepimo?
V jesensko-zimskem času zaradi hladnejšega vremena in razmaha respiratornih obolenj velja spomniti na pomen in vlogo imunskega sistema. Izredni profesor za področje klinične biokemije na Fakulteti za farmacijo dr. Matjaž Jeras opozarja, da brez delujočega imunskega sistema življenja na Zemlji tako rekoč ne bi bilo. "Če si predstavljamo, smo vsak dan izpostavljeni številnim zunanjim dejavnikom, med njimi so seveda tudi mikroorganizmi, od bakterij do virusov, ki jih mora naš imunski sistem v celoti obvladati. Ne smemo pozabiti, da smo prek kože, ki je največji človeški organ, in tudi prek prebavil ter naših sluznic temu izpostavljeni neposredno." Nevarnost, ki preži na nas v obliki nevidnih povzročiteljev potencialnih bolezni, je zelo zahteven zalogaj.
"Imunski sistem je zgrajen tako, da zaobjema zelo enostavne mehanizme, kot so bariere, razne kemijske substance, ki nam pomagajo, da premagamo mikrobe. Od zakisanja kože do različnih encimov, ki jih imamo, do specifičnih peptidov, ki delujejo protimikrobno. Imunski sistem je sestavljen iz enostavnih rešitev, obenem pa je to zelo kompleksna mreža imunskih celic ter tudi limfatičnih organov in tkiv, s katerimi je prepredeno naše telo. Večina našega imunskega sistema, kar ni presenetljivo, je tik pod deli našega telesa, ki so najbolj izpostavljeni okolju: po večini v črevesju, seveda tudi koža in vse druge sluznice."
Pomemben dejavnik delovanja imunskega sistema je tudi imunski spomin. Če smo naleteli na nekega povzročitelja bolezni in nanj razvili določen imunski odziv, ob tem nastanejo tudi spominske celice in ob naslednjem srečanju z istim povzročiteljem odreagirajo izjemno hitro. Zgodi se nam lahko, da niti ne vemo, da smo bili v stiku s povzročiteljem bolezni, ker smo na neki način nanj že imuni.
Ločujemo med prirojeno in pridobljeno imunostjo. Dober oziroma slab imunski sistem je zelo relativna kategorija, ki je pri zdravih ljudeh odvisna od številnih spremenljivk. Velja, da pri starejših dela imunski sistem slabše kot pri mladih ljudeh.
"V telesu imamo molekule, ki so ključne za nastanek pridobljene imunosti, ki je najpomembnejša in najbolj specifična obramba našega imunskega sistema. Te molekule so neka znamenja, naša notranja osebna izkaznica. Podedujemo jih od staršev. Od nabora molekul, ki jim rečemo tudi molekule poglavitnega kompleksa tkivne skladnosti, je odvisno, kako učinkovito in dobro bodo te molekule predstavile tuje antigene v obliki delcev proteinov našemu imunskemu sistemu."
Ko vemo, kako je imunski sistem sestavljen in kaj je njegova vloga, kako lahko nanj vplivamo z zdravilnimi rastilnami ali sintetičnimi zdravili. S tem se v svojem raziskovanju ukvarja dr. Samo Kreft s Katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo.
"Imunski sistem ne deluje tako kot glasnost na zvočniku, ki jo lahko povečamo ali zmanjšamo, bolj ali manj pa si želimo, da bi vedno bila povečana. Vsak poseg z zdravili mora biti premišljen. Po drugi strani pa neka podpora, kjer imunskemu sistemu omogočimo, da sam deluje tako, kot se je razvil med evolucijo, je smiselna in ni nevarna. Ta podpora je videti tako, da mu zagotavljamo vsa hranila, ki jih sicer potrebuje celo telo, vsi organski sistemi, ampak tudi imunski sistem. To sta vitamina C in D ter B12 od mineralov, tudi cink."
Dr. Samo Kreft je sodeloval v mednarodni znanstveni študiji o učinkih večmesečne preventivne uporabe škrlatnega ameriškega slamnika pri covidu-19. "Če se je pri kontrolni skupini 60 ljudi pojavilo 30 obolenj, se je pri skupini, ki je bila zaščitena, pojavilo 20 obolenj. V svojem nosnem brisu so imeli tudi manj virusa. Gre za neko dodatno zaščito k cepljenju."
Na imunski sistem vplivamo tudi s cepljenjem. Kaj se v telesu zgodi po prejetju cepiva?
"Cepljenje ni nič drugega kot bližnjica do tega, da srečamo antigen, pri čemer v cepivih uporabljamo takšne antigene, ki niso škodljivi. Izzovejo imunski odziv, ki prek aktivne zaščite s protitelesi in spominskimi celicami omogoča zaščito ter hitrejšo reakcijo, tudi če se srečamo s pravim povzročiteljem bolezni in potem lahko to ustrezno premagamo." – Matjaž Jeras
Boštjan Gorenc Pižama bo v naslednjih dneh na svojstven način predstavljal posebnosti izbranih del naših največjih pesnikov in pisateljev.
Simon Purger, učitelj iz Polhovega Gradca na portalu YouTube deli predavanja zgodovine in geografije za svoje učence
Temperature že redno vztrajajo pri dvomestnih številih, med drevesi je vsak dan več cvetočih krasotic, spet se sliši čebljanje ptic in brenčanje čebel. Pomlad je skratka tu, le da temu letos zaradi glave v ‘koronaoblaku’ posvečamo manj pozornosti. O tem, kako se je pomlad napovedala letos, bomo poklepetali z dvema, ki naravi budno sledita ne glede na letni čas. O ptičjih povratnikih bo več povedal biolog Dušan Klenovšek iz Kozjanskega parka, o cvetoči predstavi, ki smo ji lahko priča zunaj, pa botanik dr. Jože Bavcon in ljubljanskega Botaničnega vrta.
V zavodu Vsak in društvu Duh časa zbirajo računalnike in opremo za socialno ogrožene otroke. Takih šolarjev je več kot 700
V Srbiji je policija ta teden aretirala novinarko Ano Lalić, ki je objavila pričevanja zdravnikov iz Novega Sada o pomanjkanju zaščitne oreme in informacij za zaposlene v Kliničnem centru Vojvodina. Ob uvedbi izrednih razmer je vlada dobila mnoga nova pooblastila in kritične glasove skuša utišati na različne načine, poroča naš dopisnik Boštjan Anžin.
Angleški glasbenik Frank Turner, ki smo ga v Sloveniji lahko slišali že večkrat, je pojasnil položaj, v katerem so se ob epidemiji koronavirusa znašli glasbeniki.
Miha Šalehar je v Švico poklical Mirana Ališiča. “V Švici je nedeljsko vzdušje. V primerjavi s Slovenijo, kolikor lahko spremljam, je tu promet nekoliko bolj živahen, ljudje še vedno delno hodijo v službe. Vrtci do 4. leta starost še delujejo. To so zasebni vrtci in država želi, da ostanejo odprti.”
Tinkara Kovač pravi, da je izbrala flavto, ker si ni znala predstavljati, da bi na šolskem izletu na zadnjih sedežih avtobusa igrala kontrabas ali harfo. V teh dneh jo veliko igra, tudi poučuje na daljavo.
Ob nujnih ukrepih za zajezitev širitve novega koronavirusa in prepovedi dejavnosti je brez dela in mesečnega zaslužka ostalo veliko ljudi različnih panog. Eden od naših sogovornikov celo pravi, da z epidemijo koronavirusne bolezni 19 postaja vse večja tudi epidemija nezakonitosti delodajalcev. Iz Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije opozarjajo, da so bili nekateri tuji delavci, ki so bili v Sloveniji zaposleni v gostinstvu, prisiljeni podpisati sporazumne odpovedi delovnega razmerja ali sporazumne odsotnosti z delovnega mesta brez nadomestila plače. Kako pa je s slovenskimi državljani, ki so bili zaposleni v Avstriji in prav tako izgubili zaposlitev? Naši sogovorniki so: Robert Vavh, regionalni predstavnik Sindikata delavcev migrantov za Koroško, Mirela Žnidarec, sekretarka OO ZSSS Gorenjska, Mojca Krašovec, direktorica Sava hotelov Bled, Goran Lukić, predsednik Društva za zagovorništvo ranljivih skupin – Delavske svetovalnice.
Barbara Šešet, učiteljica angleščine na OŠ Raka pri Krškem o tem, kako učitelji na novo odkrivajo sodobne načine poučevanja in kako se z znjimi spoprijemajo
Številni muzeji so pripravili virtualne predstavitve svojih zbirk, natečaje in organizirajo spletna druženja. Kakšna je naša ponudba? Poklicali smo v Etnografski in Tehniški muzej Slovenije ter Gorenjski muzej
Nedelje so običajno za to, da so družine skupaj, da dlje poležavajo, da so na sporedu risanke in da v dopoldne omamno diši po kavi. Zadnje čase pa dnevi izgubljajo značaj, podobni so eden drugemu, lahko bi rekli, da je kar vsak dan po malem podoben nedelji. To je lahko priložnost za krepitev družinskih vezi, a terja po drugi strani tudi dobro organizacijo, ustvarjalnost in tudi obilo strpnosti. Kako se s socialno izolacijo spopadajo velike družine? Poklicali bomo v okolico Kranja, kjer živi družina Pavec s šestimi otroki. Z nami bo Ana Pavec, mama šestih otrok, prevajalka in samostojna podjetnica.
V Franciji je po zadnjih podatkih 25.533 okuženih za koronavirusom in 1331 mrtvih, stanje pa še ne umirja, zato država iz dneva v dan napoveduje vse več prepovedi. Francozi še do nedavnega niso prav resno jemali epidemije koronavirusa, kljub zaskrbljujočim podatkom o okuženih v Italiji, so parki v francoskih mestih pokali po šivih, na igralih se je trlo otrok. Kot pogosto rečemo, so se Francozi na začetku enostavno naredili francoze v zvezi s epidemijo – v medijih so se pojavile tudi fotografije ljudi, ki so se zbirali na protestih. Zdaj pa je Francija že več kot teden dni v karanteni, posamezniki pa morajo v primeru, da zapustijo dom, s sabo nositi poseben certifikat. In če jih na cesti ustavi policija, ga morajo tudi predložiti. Kako je to videti v praksi, je Svta Peterlina, študenta na Erasmus izmenjavi v frwancoskem Lillu, vprašala Maja Stepančič.
“Če gre človek dovolj globoko vase, lahko najde tisto, kar je skupno vsem. To je uglašenost,” pravi Janez Dovč. Glasbenik poudarja, da se bomo po krizi morda bolj zavedali pomena koncertov, glasbe v živo.
Neveljaven email naslov