Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V jesensko-zimskem času zaradi hladnejšega vremena in razmaha respiratornih obolenj velja spomniti na pomen in vlogo imunskega sistema. V kovidnih časih še toliko bolj. Kakšna je vloga in namen imunskega sistema pa tudi, kako ga lahko krepimo, smo vprašali profesorja s fakultete za farmacije, dr. Matjaža Jerasa in dr. Sama Krefta. Z njima se je pred spletnim predavanjem z naslovom Imunovember, ki so ga prejšnji teden organizirali študentje fakultete za farmacijo, pogovarjala Maja Ava Žiberna.
Kakšna sta vloga in namen imunskega sistema ter kako ga lahko krepimo?
V jesensko-zimskem času zaradi hladnejšega vremena in razmaha respiratornih obolenj velja spomniti na pomen in vlogo imunskega sistema. Izredni profesor za področje klinične biokemije na Fakulteti za farmacijo dr. Matjaž Jeras opozarja, da brez delujočega imunskega sistema življenja na Zemlji tako rekoč ne bi bilo. "Če si predstavljamo, smo vsak dan izpostavljeni številnim zunanjim dejavnikom, med njimi so seveda tudi mikroorganizmi, od bakterij do virusov, ki jih mora naš imunski sistem v celoti obvladati. Ne smemo pozabiti, da smo prek kože, ki je največji človeški organ, in tudi prek prebavil ter naših sluznic temu izpostavljeni neposredno." Nevarnost, ki preži na nas v obliki nevidnih povzročiteljev potencialnih bolezni, je zelo zahteven zalogaj.
"Imunski sistem je zgrajen tako, da zaobjema zelo enostavne mehanizme, kot so bariere, razne kemijske substance, ki nam pomagajo, da premagamo mikrobe. Od zakisanja kože do različnih encimov, ki jih imamo, do specifičnih peptidov, ki delujejo protimikrobno. Imunski sistem je sestavljen iz enostavnih rešitev, obenem pa je to zelo kompleksna mreža imunskih celic ter tudi limfatičnih organov in tkiv, s katerimi je prepredeno naše telo. Večina našega imunskega sistema, kar ni presenetljivo, je tik pod deli našega telesa, ki so najbolj izpostavljeni okolju: po večini v črevesju, seveda tudi koža in vse druge sluznice."
Pomemben dejavnik delovanja imunskega sistema je tudi imunski spomin. Če smo naleteli na nekega povzročitelja bolezni in nanj razvili določen imunski odziv, ob tem nastanejo tudi spominske celice in ob naslednjem srečanju z istim povzročiteljem odreagirajo izjemno hitro. Zgodi se nam lahko, da niti ne vemo, da smo bili v stiku s povzročiteljem bolezni, ker smo na neki način nanj že imuni.
Ločujemo med prirojeno in pridobljeno imunostjo. Dober oziroma slab imunski sistem je zelo relativna kategorija, ki je pri zdravih ljudeh odvisna od številnih spremenljivk. Velja, da pri starejših dela imunski sistem slabše kot pri mladih ljudeh.
"V telesu imamo molekule, ki so ključne za nastanek pridobljene imunosti, ki je najpomembnejša in najbolj specifična obramba našega imunskega sistema. Te molekule so neka znamenja, naša notranja osebna izkaznica. Podedujemo jih od staršev. Od nabora molekul, ki jim rečemo tudi molekule poglavitnega kompleksa tkivne skladnosti, je odvisno, kako učinkovito in dobro bodo te molekule predstavile tuje antigene v obliki delcev proteinov našemu imunskemu sistemu."
Ko vemo, kako je imunski sistem sestavljen in kaj je njegova vloga, kako lahko nanj vplivamo z zdravilnimi rastilnami ali sintetičnimi zdravili. S tem se v svojem raziskovanju ukvarja dr. Samo Kreft s Katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo.
"Imunski sistem ne deluje tako kot glasnost na zvočniku, ki jo lahko povečamo ali zmanjšamo, bolj ali manj pa si želimo, da bi vedno bila povečana. Vsak poseg z zdravili mora biti premišljen. Po drugi strani pa neka podpora, kjer imunskemu sistemu omogočimo, da sam deluje tako, kot se je razvil med evolucijo, je smiselna in ni nevarna. Ta podpora je videti tako, da mu zagotavljamo vsa hranila, ki jih sicer potrebuje celo telo, vsi organski sistemi, ampak tudi imunski sistem. To sta vitamina C in D ter B12 od mineralov, tudi cink."
Dr. Samo Kreft je sodeloval v mednarodni znanstveni študiji o učinkih večmesečne preventivne uporabe škrlatnega ameriškega slamnika pri covidu-19. "Če se je pri kontrolni skupini 60 ljudi pojavilo 30 obolenj, se je pri skupini, ki je bila zaščitena, pojavilo 20 obolenj. V svojem nosnem brisu so imeli tudi manj virusa. Gre za neko dodatno zaščito k cepljenju."
Na imunski sistem vplivamo tudi s cepljenjem. Kaj se v telesu zgodi po prejetju cepiva?
"Cepljenje ni nič drugega kot bližnjica do tega, da srečamo antigen, pri čemer v cepivih uporabljamo takšne antigene, ki niso škodljivi. Izzovejo imunski odziv, ki prek aktivne zaščite s protitelesi in spominskimi celicami omogoča zaščito ter hitrejšo reakcijo, tudi če se srečamo s pravim povzročiteljem bolezni in potem lahko to ustrezno premagamo." – Matjaž Jeras
V jesensko-zimskem času zaradi hladnejšega vremena in razmaha respiratornih obolenj velja spomniti na pomen in vlogo imunskega sistema. V kovidnih časih še toliko bolj. Kakšna je vloga in namen imunskega sistema pa tudi, kako ga lahko krepimo, smo vprašali profesorja s fakultete za farmacije, dr. Matjaža Jerasa in dr. Sama Krefta. Z njima se je pred spletnim predavanjem z naslovom Imunovember, ki so ga prejšnji teden organizirali študentje fakultete za farmacijo, pogovarjala Maja Ava Žiberna.
Kakšna sta vloga in namen imunskega sistema ter kako ga lahko krepimo?
V jesensko-zimskem času zaradi hladnejšega vremena in razmaha respiratornih obolenj velja spomniti na pomen in vlogo imunskega sistema. Izredni profesor za področje klinične biokemije na Fakulteti za farmacijo dr. Matjaž Jeras opozarja, da brez delujočega imunskega sistema življenja na Zemlji tako rekoč ne bi bilo. "Če si predstavljamo, smo vsak dan izpostavljeni številnim zunanjim dejavnikom, med njimi so seveda tudi mikroorganizmi, od bakterij do virusov, ki jih mora naš imunski sistem v celoti obvladati. Ne smemo pozabiti, da smo prek kože, ki je največji človeški organ, in tudi prek prebavil ter naših sluznic temu izpostavljeni neposredno." Nevarnost, ki preži na nas v obliki nevidnih povzročiteljev potencialnih bolezni, je zelo zahteven zalogaj.
"Imunski sistem je zgrajen tako, da zaobjema zelo enostavne mehanizme, kot so bariere, razne kemijske substance, ki nam pomagajo, da premagamo mikrobe. Od zakisanja kože do različnih encimov, ki jih imamo, do specifičnih peptidov, ki delujejo protimikrobno. Imunski sistem je sestavljen iz enostavnih rešitev, obenem pa je to zelo kompleksna mreža imunskih celic ter tudi limfatičnih organov in tkiv, s katerimi je prepredeno naše telo. Večina našega imunskega sistema, kar ni presenetljivo, je tik pod deli našega telesa, ki so najbolj izpostavljeni okolju: po večini v črevesju, seveda tudi koža in vse druge sluznice."
Pomemben dejavnik delovanja imunskega sistema je tudi imunski spomin. Če smo naleteli na nekega povzročitelja bolezni in nanj razvili določen imunski odziv, ob tem nastanejo tudi spominske celice in ob naslednjem srečanju z istim povzročiteljem odreagirajo izjemno hitro. Zgodi se nam lahko, da niti ne vemo, da smo bili v stiku s povzročiteljem bolezni, ker smo na neki način nanj že imuni.
Ločujemo med prirojeno in pridobljeno imunostjo. Dober oziroma slab imunski sistem je zelo relativna kategorija, ki je pri zdravih ljudeh odvisna od številnih spremenljivk. Velja, da pri starejših dela imunski sistem slabše kot pri mladih ljudeh.
"V telesu imamo molekule, ki so ključne za nastanek pridobljene imunosti, ki je najpomembnejša in najbolj specifična obramba našega imunskega sistema. Te molekule so neka znamenja, naša notranja osebna izkaznica. Podedujemo jih od staršev. Od nabora molekul, ki jim rečemo tudi molekule poglavitnega kompleksa tkivne skladnosti, je odvisno, kako učinkovito in dobro bodo te molekule predstavile tuje antigene v obliki delcev proteinov našemu imunskemu sistemu."
Ko vemo, kako je imunski sistem sestavljen in kaj je njegova vloga, kako lahko nanj vplivamo z zdravilnimi rastilnami ali sintetičnimi zdravili. S tem se v svojem raziskovanju ukvarja dr. Samo Kreft s Katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo.
"Imunski sistem ne deluje tako kot glasnost na zvočniku, ki jo lahko povečamo ali zmanjšamo, bolj ali manj pa si želimo, da bi vedno bila povečana. Vsak poseg z zdravili mora biti premišljen. Po drugi strani pa neka podpora, kjer imunskemu sistemu omogočimo, da sam deluje tako, kot se je razvil med evolucijo, je smiselna in ni nevarna. Ta podpora je videti tako, da mu zagotavljamo vsa hranila, ki jih sicer potrebuje celo telo, vsi organski sistemi, ampak tudi imunski sistem. To sta vitamina C in D ter B12 od mineralov, tudi cink."
Dr. Samo Kreft je sodeloval v mednarodni znanstveni študiji o učinkih večmesečne preventivne uporabe škrlatnega ameriškega slamnika pri covidu-19. "Če se je pri kontrolni skupini 60 ljudi pojavilo 30 obolenj, se je pri skupini, ki je bila zaščitena, pojavilo 20 obolenj. V svojem nosnem brisu so imeli tudi manj virusa. Gre za neko dodatno zaščito k cepljenju."
Na imunski sistem vplivamo tudi s cepljenjem. Kaj se v telesu zgodi po prejetju cepiva?
"Cepljenje ni nič drugega kot bližnjica do tega, da srečamo antigen, pri čemer v cepivih uporabljamo takšne antigene, ki niso škodljivi. Izzovejo imunski odziv, ki prek aktivne zaščite s protitelesi in spominskimi celicami omogoča zaščito ter hitrejšo reakcijo, tudi če se srečamo s pravim povzročiteljem bolezni in potem lahko to ustrezno premagamo." – Matjaž Jeras
Bomb Shell je energična mlada skupina na slovenski glasbeni sceni. V okviru projekta Imamo novo glasbo predstavljamo njeno skladbo Poletim.
Ob zgoščevanju in zastoju prometa se umikamo skrajno levo in desno, torej tudi prek črte ter na odstavni pas, ki se zdaj s spremembo zakonodaje širi za vsaj dva metra.
Ura in pol četrtkovega večera je bila na Valu 202 namenjena punku, Pankrtom in orisu drugih časov. Najprej ste lahko slišali pogovor Tomaža Purkarta s Petrom Lovšinom tik pred velikim koncertom skupine Pankrti ob 40 letnici delovanja, sledil pa je posnetek t.i. radijskega Punkomentarca, posebne oddaje ob 30. obletnici prvega koncerta skupine Pankrti.
Ura in pol četrtkovega večera bo na Valu 202 namenjena punku, Pankrtom in orisu drugih časov. Najprej boste slišali pogovor Tomaža Purkarta s Petrom Lovšinom tik pred velikim koncertom skupine Pankrti ob 40 letnici delovanja, sledil pa bo posnetek t.i. radijskega Punkomentarca, posebne oddaje ob 30. obletnici prvega koncerta skupine Pankrti.
Po več kot enoletnem delu je ekipa filma Železne stopinje pripravljena na premiero, ki bo 13.10.2017 v Kinu Šiška. Producent in idejni vodja projekta Denis Brnčič pravi, da so metalci eni najbolj zvestih pripadnikov katerekoli subkulture. Film Železne stopinje bo dokumentiral heavy metal sceno na Slovenskem v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.
MRFY - ANAKIN THE 1975 - MILK RATIONALE - RE:UP RATIONALE - OIL AND WATER ALICE BLUE - HEARTBEAT AQUILO - THIN KELELA - LKM KELELA - BLUE LIGHT DANDELION CHILDREN - NUMB RYAN ADAMS - BACK IN YOUR HEAD LIV - HURTS TO LIV GRYFFIN - NOBODY COMPARES TO YOU CULTS - OFFERING LEON - NO GOODBYES KELE OKEREKE feat. OLLY ALEXANDER - GROUNDS FOR RESENTMENT AGES AND AGES - HOW IT FEELS CHELSEA CUTTLER - YOU MAKE ME CHELSEA CUTTLER - SNOW IN OCTOBER LAUV - EASY LOVE MAJID JORDAN FEAT. DVSN - MY IMAGINATION MANCHESTER ORCHESTRA - THE GOLD MANCHESTER ORCHESTRA - THE ALIEN SLOW DANCER - DON'T BELIEVE SABRINA CLAUDIO – FROZEN
Eden največjih izzivov za strokovnjake, ki se ukvarjajo s prosto živečimi živalmi je - kako ugotoviti koliko jih je? Kako jih prešteti? Kako oceniti njihovo številčnost? Slovenski strokovnjaki že vse od leta 2007 za to uporabljajo genetiko - s pomočjo genske analize najdenih iztrebkov ocenijo številčnost populacije. To so pri nas naredili tudi pri preštevanju medvedov - v okviru projekta Life Dinalp Bear so naši strokovnjaki, vodilni v svetu na tem področju, z izpopolnjeno molekularno genetsko analizo ocenili, da je bilo konec leta 2015 v Sloveniji 564 medvedov. Glede na leto 2007, ko so jih prvič prešteli na ta način je to kar tretjinski, 33% porast populacije. Kako natančno je tovrstno štetje, kaj sploh je molekularna genetika, kako je potekala raziskava in kakšne so njene posledice?
Dare Kaurič je eden najbolj prepoznavnih glasbenih ustvarjalcev v slovenskem pop miljeju. Pa ne samo tam; njegova zgodba se je začela v punk bendu Kuzle v 80-ih, nadaljevala s projektom Radio Panoi in duetom Bojler, v 90-ih pa je pristal v Kingstonih. Vmes pa spisal tudi nekaj hitov za Zablujeno Generacijo.
BANKS - UNDERDOG BORNS - SWEET DREAMS MOKITA & MATY NOYES - GOODBYE SHOUT OUT LOUDS - TONIGHT I HAVE TO LEAVE IT SHOUT OUT LOUDS - FALL HARD OSCAR AND THE WOLF - RUNAWAY LANY - SUPER FAR JORJA SMITH X PREDITAH - ON MY MIND LIGHTS - WE WERE HERE THE NEIGHBOURHOOD - YOU GET ME SO HIGH THE NEIGHBOURHOOD - SADDERDAZE LIZ HUETT - STFU & HOLD ME (explicit) ELLI INGRAM - TABLE FOR TWO FIRST AID KIT - IT'S A SHAME NICK MULVEY - UNCONDITIONAL THE HORRORS - POINT OF NO REPLY THE HORRORS - WORLD BELOW CULTS - I TOOK YOUR PICTURE JORDAN RAKEI - LUCID GIRLPOOL - IT GETS MORE BLUE NOW, NOW - YOURS R I T U A L - WOULDN'T BE LOVE R I T U A L - DROWN THE LOVERS
Povedano drugače: od blizu vidiš šraufe, ki vrtijo to kolesje.
Katalonci se pripravljajo na nedeljski referendum o neodvisnosti te regije na severovzhodu Španije. V mestih in vaseh trenutno vlada nekakšno izredno stanje, saj španska vlada izvedbi referenduma nasprotuje in prek groženj s finančnimi in zapornimi kaznimi za uradnike in politične predstavnike, racijami, prevzemom nadzora nad financami te avtonomne regije in intenzivnim iskanjem volilnih lističev ter skrinjic pritiska na lokalne oblasti. Razmere komentira Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in politični analitik, ki že več kot desetletje podrobno spremlja razvoj razprav o katalonski neodvisnosti.
V glasbenih Noticah smo nadaljevalio krog predstavitev izbrancev razpisa Imamo novo glasbo. Gre za sodelovanje naše hiše in ministrstva za kulturo, namen razpisa pa je predvsem spodbujanje produkcije novih skladb v slovenskem jeziku ter povečanje deleža kakovostne domače glasbe. Tokrat so bili na vrsti rokerji Up N' downs.
Ahmada, ki je uspešen primer integracije, Slovenija po 19. mesecih vrača na Hrvaško. Ni jasno po kakšnem ključu. "Rabim delo, pravijo, da ne morem, ker imam Dublin. Rad bi se šolal, pravijo, da imam Dublin. Rad bi jedel, pravijo, da imam Dublin. Ti imaš dušo, jaz imam dušo. Ti imaš srce, jaz imam srce. Kaj delam jaz narobe?"
Odzvali smo se na pismo poslušalke iz Izole, ki je opozorila na slabo javno razsvetljavo v starem mestnem jedru Izole.
Domača ekipa je bila boljša, podjetnejša, učinkovitejša. Rutinirano je zmagala in potrdila svoj evropski sloves.
MORRISSEY - SPENT THE DAY IN BED GAŠPER FEAT. ZALA KRALJ - VALOVI WILD BEASTS - PUNK DRUNK & TREMBLING WILD BEASTS - BED OF NAILS TOVE LO - DISCO TITS TOVE STYRKE - MISTAKES BEN GIBBARD - THE CONCEPT FUTURSKI - DECISIONS FUTURSKI - PRESSURE OF YOUR PRESSURE ARIEL PINK - FEELS LIKE HEAVEN RY X - BAD LOVE MUNA - ON MY WAY LEON - I BELIEVE IN US ODESZA FEAT. NAOMI WILD - HIGHER GROUND ODESZA FEAT. LEON BRIDGES - ACROSS THE ROOM JESSIE WARE - ALONE FATHER JOHN MISTY - THINGS IT WOULD HAVE BEEN HELPFUL TO KNOW BEFORE THE REVOLUTION ANNA LEONE - MY SOUL I KAT DAHLIA - BODY AND SOUL
Neveljaven email naslov