Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes je potekala spletna razprava o spolnem nadlegovanju v znanosti pod naslovom Obravnava spolnega nadlegovanja v znanstvenem prostoru - kaj se zgodi po prijavi? Kot je povedala dr. Vesna Leskošek, profesorica s Fakultete za socialno delo in članica komisije za enakost v znanosti, ki je svetovalno telo Ministrstva za znanost, izobraževanje in šport, se tudi zaradi nejasnih postopkov po prijavi zgodi premalo.
"Kar je velika zasluga oseb, ki so se pred enim letom izpostavile, pa tega niti ne vedo je, da lahko pogumu posameznic, ki so spregovorile, pripišemo to, da danes o spolnem nadlegovanju govorimo veliko več, da imamo razpisane ciljne raziskovalne programe, da se s tem ukvarja Komisija za enake možnosti na področju znanosti in mnoge druge institucije. Zdi se mi, da se je ta preskok zgodil, a pri tem moramo vedeti, da to v dovolj veliki meri še ne koristi osebam, ki prijavijo tako dejanje. Čaka nas še, da postopke tudi uredimo."
Dr. Vesna Leskošek: Hierarhije moči so del znanstvenega okolja, zato je še toliko bolj pomembno, da zna človek z močjo to obvladovati
Ob spletni razpravi o spolnem nadlegovanju v znanosti pod naslovom Obravnava spolnega nadlegovanja v znanstvenem prostoru – kaj se zgodi po prijavi? profesorica s Fakultete za socialno delo in članica komisije za enakost v znanosti dr. Vesna Leskošek opozarja, da se tudi zaradi nejasnih postopkov po prijavi spolnega nadlegovanja zgodi premalo.
"Vsa pravila, ki zdaj obstajajo, niso povsem ustrezna in zadostna, da bi oseba, ki prijavi spolno nadlegovanje, šla skozi postopke kolikor toliko nepoškodovana. Poleg tega se morajo spoprijemati še s tem, kako se splošna ali katera druga javnost vključuje v presojanje o tem, ali je bila njihova tožba upravičena ali ne."
Prav je, da se spodbuja institucije, naj si začnejo prizadevati za izboljšavo postopkov. Tisto, kar moti, je, da posameznicam in posameznikom, ki so doživeli spolno nadlegovanje, v javnosti včasih sledi še javna gonja. "To, da se morajo vsi opredeliti, tudi tisti, ki o tem nič ne vedo, ki tega niso nikoli doživeli, ki strokovno niso podkovani, in se zdaj opredeljujejo za ali proti, obtožujejo žrtev, to je hudo."
"Šibki smo v postopkih, ker je naša zakonodaja zelo neprimerna in zelo na hitro opravi s primeri trpinčenja, nadlegovanja in spolnega nadlegovanja. Na primer Zakon o delovnih razmerjih to obravnava, a ima zelo kratek rok prijave, samo šest mesecev od takrat, ko se dogodek zgodi."
Na področju spolnega nadlegovanja lahko vzporednice črpamo iz tujine, ki ima izdelane absolutne normativne okvirje za preganjanje takih dejanj. "Kolegici, ki je šla nedavno v Združene države, je takoj ob prihodu glavna oseba, ki skrbi za področje trpinčenja in nadlegovanja, izročila osebno pismo, v katerem jo seznanja z vsemi njenimi pravicami in dolžnostmi. Povabila jo je tudi na obvezno izobraževanje, ki ga mora opraviti ob vstopu na institucijo, potem mora narediti test in ji poslati dokazilo, da je test opravila. Skozi enak postopek gre na tej ameriški univerzi vsaka študentka in študent ter profesorica in profesor." V akademskem okolju veljajo hierarhije moči.
"Že to, da napredujete od asistenta do rednega profesorja ali recimo po raziskovalni lestvici navzgor, s pridobljenim nazivom pride tudi določena moč. Ljudje, ki imajo višje nazive, imajo po navadi tudi višjo osebno moč, ki iz tega naziva izhaja, in tudi na neki način moč v tej organizaciji, imajo neki prostor. Moč, ki se koncentrira v tistem, ki ima reference, raziskave, znanje, vednost, knjige, veze s tujino, možnosti hoditi na konference in med tistim, ki šele uveljavlja to pot, je odvisna od tega, koliko zna človek z močjo to obvladovati."
V Sloveniji nimamo celovite raziskave o izkušnjah posameznic in posameznikov, ki so doživeli spolno nadlegovanje, da bi vedeli, koliko je primerov in prijav.
"Kar je velika zasluga ljudi, ki so se pred enim letom izpostavili, pa tega niti ne vedo, je, da lahko pogumu posameznic, ki so spregovorile, pripišemo to, da danes o spolnem nadlegovanju govorimo veliko več, da imamo razpisane ciljne raziskovalne programe, da se s tem ukvarja Komisija za enake možnosti na področju znanosti in številne druge institucije. Zdi se mi, da se je ta preskok zgodil, a pri tem moramo vedeti, da to v dovolj veliki meri še ne koristi osebam, ki prijavijo tako dejanje. Čaka nas še, da postopke tudi uredimo."
Danes je potekala spletna razprava o spolnem nadlegovanju v znanosti pod naslovom Obravnava spolnega nadlegovanja v znanstvenem prostoru - kaj se zgodi po prijavi? Kot je povedala dr. Vesna Leskošek, profesorica s Fakultete za socialno delo in članica komisije za enakost v znanosti, ki je svetovalno telo Ministrstva za znanost, izobraževanje in šport, se tudi zaradi nejasnih postopkov po prijavi zgodi premalo.
"Kar je velika zasluga oseb, ki so se pred enim letom izpostavile, pa tega niti ne vedo je, da lahko pogumu posameznic, ki so spregovorile, pripišemo to, da danes o spolnem nadlegovanju govorimo veliko več, da imamo razpisane ciljne raziskovalne programe, da se s tem ukvarja Komisija za enake možnosti na področju znanosti in mnoge druge institucije. Zdi se mi, da se je ta preskok zgodil, a pri tem moramo vedeti, da to v dovolj veliki meri še ne koristi osebam, ki prijavijo tako dejanje. Čaka nas še, da postopke tudi uredimo."
Dr. Vesna Leskošek: Hierarhije moči so del znanstvenega okolja, zato je še toliko bolj pomembno, da zna človek z močjo to obvladovati
Ob spletni razpravi o spolnem nadlegovanju v znanosti pod naslovom Obravnava spolnega nadlegovanja v znanstvenem prostoru – kaj se zgodi po prijavi? profesorica s Fakultete za socialno delo in članica komisije za enakost v znanosti dr. Vesna Leskošek opozarja, da se tudi zaradi nejasnih postopkov po prijavi spolnega nadlegovanja zgodi premalo.
"Vsa pravila, ki zdaj obstajajo, niso povsem ustrezna in zadostna, da bi oseba, ki prijavi spolno nadlegovanje, šla skozi postopke kolikor toliko nepoškodovana. Poleg tega se morajo spoprijemati še s tem, kako se splošna ali katera druga javnost vključuje v presojanje o tem, ali je bila njihova tožba upravičena ali ne."
Prav je, da se spodbuja institucije, naj si začnejo prizadevati za izboljšavo postopkov. Tisto, kar moti, je, da posameznicam in posameznikom, ki so doživeli spolno nadlegovanje, v javnosti včasih sledi še javna gonja. "To, da se morajo vsi opredeliti, tudi tisti, ki o tem nič ne vedo, ki tega niso nikoli doživeli, ki strokovno niso podkovani, in se zdaj opredeljujejo za ali proti, obtožujejo žrtev, to je hudo."
"Šibki smo v postopkih, ker je naša zakonodaja zelo neprimerna in zelo na hitro opravi s primeri trpinčenja, nadlegovanja in spolnega nadlegovanja. Na primer Zakon o delovnih razmerjih to obravnava, a ima zelo kratek rok prijave, samo šest mesecev od takrat, ko se dogodek zgodi."
Na področju spolnega nadlegovanja lahko vzporednice črpamo iz tujine, ki ima izdelane absolutne normativne okvirje za preganjanje takih dejanj. "Kolegici, ki je šla nedavno v Združene države, je takoj ob prihodu glavna oseba, ki skrbi za področje trpinčenja in nadlegovanja, izročila osebno pismo, v katerem jo seznanja z vsemi njenimi pravicami in dolžnostmi. Povabila jo je tudi na obvezno izobraževanje, ki ga mora opraviti ob vstopu na institucijo, potem mora narediti test in ji poslati dokazilo, da je test opravila. Skozi enak postopek gre na tej ameriški univerzi vsaka študentka in študent ter profesorica in profesor." V akademskem okolju veljajo hierarhije moči.
"Že to, da napredujete od asistenta do rednega profesorja ali recimo po raziskovalni lestvici navzgor, s pridobljenim nazivom pride tudi določena moč. Ljudje, ki imajo višje nazive, imajo po navadi tudi višjo osebno moč, ki iz tega naziva izhaja, in tudi na neki način moč v tej organizaciji, imajo neki prostor. Moč, ki se koncentrira v tistem, ki ima reference, raziskave, znanje, vednost, knjige, veze s tujino, možnosti hoditi na konference in med tistim, ki šele uveljavlja to pot, je odvisna od tega, koliko zna človek z močjo to obvladovati."
V Sloveniji nimamo celovite raziskave o izkušnjah posameznic in posameznikov, ki so doživeli spolno nadlegovanje, da bi vedeli, koliko je primerov in prijav.
"Kar je velika zasluga ljudi, ki so se pred enim letom izpostavili, pa tega niti ne vedo, je, da lahko pogumu posameznic, ki so spregovorile, pripišemo to, da danes o spolnem nadlegovanju govorimo veliko več, da imamo razpisane ciljne raziskovalne programe, da se s tem ukvarja Komisija za enake možnosti na področju znanosti in številne druge institucije. Zdi se mi, da se je ta preskok zgodil, a pri tem moramo vedeti, da to v dovolj veliki meri še ne koristi osebam, ki prijavijo tako dejanje. Čaka nas še, da postopke tudi uredimo."
Jutri se s podelitvijo nagrad vesna končuje 24. festival slovenskega filma Portorož. V posebnem programu dokumentarnih filmov je bil predstavljen film Brexit scenaristke in režiserke Nine Kojime, nekdanje novinarke Vala 202 in dolgoletne televizijske poročevalke iz Londona.
Danes je svetovni dan hrane, ki tokrat poteka pod geslom Naša dejanja so naša prihodnost - Boljša proizvodnja, boljša prehrana, boljše okolje in boljše življenje. V luči aktualnih podražitev slovenska kmetijsko-živilska podjetja opozarjajo, da bo to vplivalo tudi na izbiro hrane. Je pa na izbiro deloma že vplivala tudi epidemija, kažejo raziskave.
Z razstavo Damnatio memoriae se v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki predstavlja v Zagrebu živeči in delujoči fotograf in umetnik Darije Petković. V ciklusu Damnatio memoriae se posveča načinom konstitucije spomina z vizualnimi sredstvi.
Štirje podjetniki iz Mozirja so razvili blagovno znamko Printee in si zadali ambiciozno vizijo, da bi »printee« postal sopomenka za kakovostno razvito fotografijo po vsem svetu. Njihov cilj je poenostaviti pot fotografijam s telefona v fotoknjige, koledarje ali zbirke. Konkurenca na tem področju je izjemno velika, sami pa stavijo na kakovost, sodelovanje z majhnimi, lokalnimi foto studii in hitro dostavo, v idealnem primeru celo v istem dnevu. Anja Hlača Ferjančič in sovoditelj - soustanovitelj Hooray Studios – Mic Melanšek sta se pogovarjala z Rokom Matjažem. Med drugim o tem, kako jim je korona prekrižala načrte in kako pomemben je slovenski podporni ekosistem.
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja smo se o težavah z odvisnostjo od družabnih omrežij pogovarjali s članicama Društva študentov psihologije Slovenije
Minuli konec tedna so parke, lokale, ulice, pa tudi domove prebivalcev v BS 7 (soseski Ruski car) zavzeli člani namiznega gledališča kulturno-umetniškega društva Ljud. Namizno gledališče je oblika participatornega gledališča, pri kateri igralci in gledalci sedijo za isto mizo. Projekt Namizno gledališče v soseski je del večletnega mednarodnega projekta AMBASADI, ki poteka od leta 2019, sklenil pa se bo leta 2025.
V Planici so od nekdaj premikali meje letenja, čeprav letenja na smučeh. V novem Laboratoriju za gravitacijsko fiziologijo IJS so zagnali človeško centrifugo, ki bo prispevala k zmanjšanju vplivov breztežnosti na fiziološke funkcije astronavtov na vesoljskih postajah.
Policijski odgovor na včerajšnje proteste je marsikoga pustil brez besed. Vendar dogajanja ne smemo pustiti brez poskusa postavitve v kontekst in refleksije. Gorazd Rečnik se je pogovarjal s kriminologom, ostrim kritikom represije doktorjem Draganom Petrovcem.
V Ljubljani, Logatcu, na Vrhniki in Igu poteka velika mednarodna vaja SIQUAKE2020, ki so jo kot olimpijske igre zaradi epidemije prestavili za eno leto. Namen vaje je preveriti pripravljenost države in njenih služb na močnejši potres v osrednji Sloveniji. Do četrtka se bo okoli 500 različnih reševalcev urilo in krepilo znanje na 12 deloviščih. Kako pripravljeni smo na hujši potres in njegove posledice, je na enem izmed delovišč v ljubljanskih Stožicah preverjal tudi Aleš Smrekar.
Reportaža z včerajšnjega dogajanja na ljubljanskih ulicah.
V podjetniški oddaji UP predstavljamo tiste, ki si upajo in so iz svojega hobija razvili posel. Prva gostja druge sezone bo Neža Mlakar, soustanoviteljica blagovne znamke La Popsi. Razložila bo, koliko veselja in skrbi lahko prinesejo zamrznjeni deserti, zakaj se je vrnila iz Las Vegasa in kako zahteven je avstrijski trg.
Zadnja igra Antona Pavloviča Čehova bo nocoj doživel premiero na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega
V Slovenijo je prišel soavtor otroške stripovske serije o Škatli.
Da je epidemija močno spremenila mnoge gospodarske in poslovne tokove je neizpodbitno dejstvo. V četrtem valu epidemije naj sicer ne bi bilo zapiranja gospodarstva, je pa zato strožje izpolnjevanje pogojev PCT. Podjetja, manjša in velika, so se ves čas epidemije prisiljena prilagajati. Pri tem se spoprijemajo z notranjimi in zunanjimi izzivi. Cepljenje, večkrat nepredvidljivi vladni odloki, pomanjkanje ustrezno usposobljenih zaposlenih, zamude pri dobavah materialov in surovin, potrebe po vlaganjih – vse to so izzivi, o katerih so pred kratkim ob robu Mednarodnega Obrtnega Sejma v Celju govorili tudi nekateri izkušeni podjetniki.
Pred tednom dni je dosegla tretje mesto na Severnoameriškem prvenstvu žensk v spartan raceu, ki bi ga sicer prevedli kot oviratlon. Prej se je mesec dni mudila v Evropi in med drugim v enajstih urah osvojila najnižjo in najvišjo točko Slovenije. Magistrica fizike je v pogovoru povedala tudi to, zakaj je akademsko kariero na znameniti univerzi Stanford zamenjala za športno.
Direktor Slovenske tiskovne agencije Bojan Veselinovič je danes podal svojo odstopno izjavo. Ob tem je opozoril, da pri teptanju novinarske avtonomije ne more sodelovati. Slovenska tiskovna agencija že 273 dni opravlja javno službo brez plačila zanjo s strani Vlade RS. Tako imenovana pogajanja o financiranju pa so zašla v slepo ulico. Kako vse to doživljajo zaposleni na Slovenski tiskovni agenciji? Z odgovorno urednico Barbaro Štrukelj, se je pogovarjal Gašper Andrinek.
Tini Žalec, ki je med prvimi javno opozorila na smrt v družini po cepljenju, se zdi pomembno, da se začne govoriti tudi o tem.
Naslednje leto se bo na Ženevskem jezeru odvil Zlati pokal v jadranju, tekmovanje nacionalnih posadk po vzoru nogometnega svetovnega prvenstva. Pred odhodom na testno regato v švicarskem Grandsonu se je v Portorožu predstavila slovenska posadka.
Neveljaven email naslov