Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Višji naziv pomeni tudi večjo moč

02.12.2021

Danes je potekala spletna razprava o spolnem nadlegovanju v znanosti pod naslovom Obravnava spolnega nadlegovanja v znanstvenem prostoru - kaj se zgodi po prijavi? Kot je povedala dr. Vesna Leskošek, profesorica s Fakultete za socialno delo in članica komisije za enakost v znanosti, ki je svetovalno telo Ministrstva za znanost, izobraževanje in šport, se tudi zaradi nejasnih postopkov po prijavi zgodi premalo. "Kar je velika zasluga oseb, ki so se pred enim letom izpostavile, pa tega niti ne vedo je, da lahko pogumu posameznic, ki so spregovorile, pripišemo to, da danes o spolnem nadlegovanju govorimo veliko več, da imamo razpisane ciljne raziskovalne programe, da se s tem ukvarja Komisija za enake možnosti na področju znanosti in mnoge druge institucije. Zdi se mi, da se je ta preskok zgodil, a pri tem moramo vedeti, da to v dovolj veliki meri še ne koristi osebam, ki prijavijo tako dejanje. Čaka nas še, da postopke tudi uredimo."

Dr. Vesna Leskošek: Hierarhije moči so del znanstvenega okolja, zato je še toliko bolj pomembno, da zna človek z močjo to obvladovati

Ob spletni razpravi o spolnem nadlegovanju v znanosti pod naslovom Obravnava spolnega nadlegovanja v znanstvenem prostoru – kaj se zgodi po prijavi? profesorica s Fakultete za socialno delo in članica komisije za enakost v znanosti dr. Vesna Leskošek opozarja, da se tudi zaradi nejasnih postopkov po prijavi spolnega nadlegovanja zgodi premalo.

"Vsa pravila, ki zdaj obstajajo, niso povsem ustrezna in zadostna, da bi oseba, ki prijavi spolno nadlegovanje, šla skozi postopke kolikor toliko nepoškodovana. Poleg tega se morajo spoprijemati še s tem, kako se splošna ali katera druga javnost vključuje v presojanje o tem, ali je bila njihova tožba upravičena ali ne."

Prav je, da se spodbuja institucije, naj si začnejo prizadevati za izboljšavo postopkov. Tisto, kar moti, je, da posameznicam in posameznikom, ki so doživeli spolno nadlegovanje, v javnosti včasih sledi še javna gonja. "To, da se morajo vsi opredeliti, tudi tisti, ki o tem nič ne vedo, ki tega niso nikoli doživeli, ki strokovno niso podkovani, in se zdaj opredeljujejo za ali proti, obtožujejo žrtev, to je hudo."

"Šibki smo v postopkih, ker je naša zakonodaja zelo neprimerna in zelo na hitro opravi s primeri trpinčenja, nadlegovanja in spolnega nadlegovanja. Na primer Zakon o delovnih razmerjih to obravnava, a ima zelo kratek rok prijave, samo šest mesecev od takrat, ko se dogodek zgodi."

Na področju spolnega nadlegovanja lahko vzporednice črpamo iz tujine, ki ima izdelane absolutne normativne okvirje za preganjanje takih dejanj. "Kolegici, ki je šla nedavno v Združene države, je takoj ob prihodu glavna oseba, ki skrbi za področje trpinčenja in nadlegovanja, izročila osebno pismo, v katerem jo seznanja z vsemi njenimi pravicami in dolžnostmi. Povabila jo je tudi na obvezno izobraževanje, ki ga mora opraviti ob vstopu na institucijo, potem mora narediti test in ji poslati dokazilo, da je test opravila. Skozi enak postopek gre na tej ameriški univerzi vsaka študentka in študent ter profesorica in profesor." V akademskem okolju veljajo hierarhije moči.

 "Že to, da napredujete od asistenta do rednega profesorja ali recimo po raziskovalni lestvici navzgor, s pridobljenim nazivom pride tudi določena moč. Ljudje, ki imajo višje nazive, imajo po navadi tudi višjo osebno moč, ki iz tega naziva izhaja, in tudi na neki način moč v tej organizaciji, imajo neki prostor. Moč, ki se koncentrira v tistem, ki ima reference, raziskave, znanje, vednost, knjige, veze s tujino, možnosti hoditi na konference in med tistim, ki šele uveljavlja to pot, je odvisna od tega, koliko zna človek z močjo to obvladovati."

V Sloveniji nimamo celovite raziskave o izkušnjah posameznic in posameznikov, ki so doživeli spolno nadlegovanje, da bi vedeli, koliko je primerov in prijav. 

"Kar je velika zasluga ljudi, ki so se pred enim letom izpostavili, pa tega niti ne vedo, je, da lahko pogumu posameznic, ki so spregovorile, pripišemo to, da danes o spolnem nadlegovanju govorimo veliko več, da imamo razpisane ciljne raziskovalne programe, da se s tem ukvarja Komisija za enake možnosti na področju znanosti in številne druge institucije. Zdi se mi, da se je ta preskok zgodil, a pri tem moramo vedeti, da to v dovolj veliki meri še ne koristi osebam, ki prijavijo tako dejanje. Čaka nas še, da postopke tudi uredimo."


Val 202

2529 epizod

Val 202

2529 epizod


Višji naziv pomeni tudi večjo moč

02.12.2021

Danes je potekala spletna razprava o spolnem nadlegovanju v znanosti pod naslovom Obravnava spolnega nadlegovanja v znanstvenem prostoru - kaj se zgodi po prijavi? Kot je povedala dr. Vesna Leskošek, profesorica s Fakultete za socialno delo in članica komisije za enakost v znanosti, ki je svetovalno telo Ministrstva za znanost, izobraževanje in šport, se tudi zaradi nejasnih postopkov po prijavi zgodi premalo. "Kar je velika zasluga oseb, ki so se pred enim letom izpostavile, pa tega niti ne vedo je, da lahko pogumu posameznic, ki so spregovorile, pripišemo to, da danes o spolnem nadlegovanju govorimo veliko več, da imamo razpisane ciljne raziskovalne programe, da se s tem ukvarja Komisija za enake možnosti na področju znanosti in mnoge druge institucije. Zdi se mi, da se je ta preskok zgodil, a pri tem moramo vedeti, da to v dovolj veliki meri še ne koristi osebam, ki prijavijo tako dejanje. Čaka nas še, da postopke tudi uredimo."

Dr. Vesna Leskošek: Hierarhije moči so del znanstvenega okolja, zato je še toliko bolj pomembno, da zna človek z močjo to obvladovati

Ob spletni razpravi o spolnem nadlegovanju v znanosti pod naslovom Obravnava spolnega nadlegovanja v znanstvenem prostoru – kaj se zgodi po prijavi? profesorica s Fakultete za socialno delo in članica komisije za enakost v znanosti dr. Vesna Leskošek opozarja, da se tudi zaradi nejasnih postopkov po prijavi spolnega nadlegovanja zgodi premalo.

"Vsa pravila, ki zdaj obstajajo, niso povsem ustrezna in zadostna, da bi oseba, ki prijavi spolno nadlegovanje, šla skozi postopke kolikor toliko nepoškodovana. Poleg tega se morajo spoprijemati še s tem, kako se splošna ali katera druga javnost vključuje v presojanje o tem, ali je bila njihova tožba upravičena ali ne."

Prav je, da se spodbuja institucije, naj si začnejo prizadevati za izboljšavo postopkov. Tisto, kar moti, je, da posameznicam in posameznikom, ki so doživeli spolno nadlegovanje, v javnosti včasih sledi še javna gonja. "To, da se morajo vsi opredeliti, tudi tisti, ki o tem nič ne vedo, ki tega niso nikoli doživeli, ki strokovno niso podkovani, in se zdaj opredeljujejo za ali proti, obtožujejo žrtev, to je hudo."

"Šibki smo v postopkih, ker je naša zakonodaja zelo neprimerna in zelo na hitro opravi s primeri trpinčenja, nadlegovanja in spolnega nadlegovanja. Na primer Zakon o delovnih razmerjih to obravnava, a ima zelo kratek rok prijave, samo šest mesecev od takrat, ko se dogodek zgodi."

Na področju spolnega nadlegovanja lahko vzporednice črpamo iz tujine, ki ima izdelane absolutne normativne okvirje za preganjanje takih dejanj. "Kolegici, ki je šla nedavno v Združene države, je takoj ob prihodu glavna oseba, ki skrbi za področje trpinčenja in nadlegovanja, izročila osebno pismo, v katerem jo seznanja z vsemi njenimi pravicami in dolžnostmi. Povabila jo je tudi na obvezno izobraževanje, ki ga mora opraviti ob vstopu na institucijo, potem mora narediti test in ji poslati dokazilo, da je test opravila. Skozi enak postopek gre na tej ameriški univerzi vsaka študentka in študent ter profesorica in profesor." V akademskem okolju veljajo hierarhije moči.

 "Že to, da napredujete od asistenta do rednega profesorja ali recimo po raziskovalni lestvici navzgor, s pridobljenim nazivom pride tudi določena moč. Ljudje, ki imajo višje nazive, imajo po navadi tudi višjo osebno moč, ki iz tega naziva izhaja, in tudi na neki način moč v tej organizaciji, imajo neki prostor. Moč, ki se koncentrira v tistem, ki ima reference, raziskave, znanje, vednost, knjige, veze s tujino, možnosti hoditi na konference in med tistim, ki šele uveljavlja to pot, je odvisna od tega, koliko zna človek z močjo to obvladovati."

V Sloveniji nimamo celovite raziskave o izkušnjah posameznic in posameznikov, ki so doživeli spolno nadlegovanje, da bi vedeli, koliko je primerov in prijav. 

"Kar je velika zasluga ljudi, ki so se pred enim letom izpostavili, pa tega niti ne vedo, je, da lahko pogumu posameznic, ki so spregovorile, pripišemo to, da danes o spolnem nadlegovanju govorimo veliko več, da imamo razpisane ciljne raziskovalne programe, da se s tem ukvarja Komisija za enake možnosti na področju znanosti in številne druge institucije. Zdi se mi, da se je ta preskok zgodil, a pri tem moramo vedeti, da to v dovolj veliki meri še ne koristi osebam, ki prijavijo tako dejanje. Čaka nas še, da postopke tudi uredimo."


15.01.2014

Olimpijski spomini: bronasta Petra Majdič

Slovenski smučarski tekači imajo dolgo zgodovino nastopanja na zimskih olimpijskih igrah. Najbolj pa izstopa seveda bronasta medalja Petre Majdič v Vancouvru leta 2009, ki je imela skoraj tragično predigro ...


14.01.2014

Olimpijski spomini: Hokej 1984

Slovenski igralci so v nekdanji Jugoslaviji sestavljali večino v hokejski reprezentanci. Tudi na olimipijiskih igrah v Sarajevu je bilo tako.


09.01.2014

Olimpijski spomini: Srebrni skakalci iz Calgaryja

Calgary je leta 1988 med slovenskimi junaki izluščil preprostega Matjaža Debelaka, ki se je v zadnjem trenutku uvrstil v olimpijsko reprezentanco, na koncu pa z dvema odličjema poskrbel za navdušenje. Šli smo po sledeh skakalne senzacije. S člani tedanjega srebrnega moštva. Ob Debelaku so ga sestavljali še Matjaž Zupan, Primož Ulaga in Miran Tepeš.


07.01.2014

Olimpijski spomini - Ole Einar Bjoerndalen

Čez 20 dni bo dopolnil 40 let, v Sočiju bo med najstarejšimi udeleženci, pa še vedno med favoriti za vsaj eno odličje. Je najbolj dominanten zimski športnik v svoji panogi – biatlonu – v katerem je 166- krat stal na zmagovalnem odru, kar 93-krat na najvišji stopnički, eno zmago pa ima tudi v svetovnem pokalu tekačev. Govorimo seveda o Norvežanu Oleju Einarju Bjoerndalnu, v naslednjih minutah pa se bomo dotaknili predvsem njegovega zlatega tedna pred dvanajstimi leti v Salt Lake Cityu.


04.01.2014

Branko Soban: Zločin brez kazni

Pogovor z novinarjem Dela in nekdanjim dopisnikom iz tujine Brankom Sobanom ob izidu njegove zbirke intervjujev Zločin brez kazni.


02.01.2014

Olimpijski spomini: Jure Franko

Sarajevo, 14. 2. 1984. Jure Franko na olimpijskem veleslalomu osvoji srebrno medaljo! Za nagrado dobi videorekorder, navijači sestavijo legendarni zapis: "Volimo Jureka više od bureka!" Kako se dogodkov izpred 30 let spominjajo Jure Franko, Bojan Križaj in Tone Vogrinec.


22.11.2013

50 let od umora Johna F. Kennedyja

Danes mineva 50 let od umora Johna F. Kennedyja, ki je kljub kratkemu vladanju - v Beli hiši je prebival komaj 1000 dni - močno zaznamoval prejšnje stoletje. Zato so tudi pol stoletja kasneje mediji obsedeni z njegovo podobo.


20.10.2013

Radio Študent in Val 202 na isti frekvenci

Radio Študent in Val 202 sta za dobro uro združila moči. Skozi uro heca, nostalgij in tkanja prijateljskih vezi sta "vozila" Polona Torkar in Mitja Peček.


Stran 107 od 127
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov