Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Višji naziv pomeni tudi večjo moč

02.12.2021

Danes je potekala spletna razprava o spolnem nadlegovanju v znanosti pod naslovom Obravnava spolnega nadlegovanja v znanstvenem prostoru - kaj se zgodi po prijavi? Kot je povedala dr. Vesna Leskošek, profesorica s Fakultete za socialno delo in članica komisije za enakost v znanosti, ki je svetovalno telo Ministrstva za znanost, izobraževanje in šport, se tudi zaradi nejasnih postopkov po prijavi zgodi premalo. "Kar je velika zasluga oseb, ki so se pred enim letom izpostavile, pa tega niti ne vedo je, da lahko pogumu posameznic, ki so spregovorile, pripišemo to, da danes o spolnem nadlegovanju govorimo veliko več, da imamo razpisane ciljne raziskovalne programe, da se s tem ukvarja Komisija za enake možnosti na področju znanosti in mnoge druge institucije. Zdi se mi, da se je ta preskok zgodil, a pri tem moramo vedeti, da to v dovolj veliki meri še ne koristi osebam, ki prijavijo tako dejanje. Čaka nas še, da postopke tudi uredimo."

Dr. Vesna Leskošek: Hierarhije moči so del znanstvenega okolja, zato je še toliko bolj pomembno, da zna človek z močjo to obvladovati

Ob spletni razpravi o spolnem nadlegovanju v znanosti pod naslovom Obravnava spolnega nadlegovanja v znanstvenem prostoru – kaj se zgodi po prijavi? profesorica s Fakultete za socialno delo in članica komisije za enakost v znanosti dr. Vesna Leskošek opozarja, da se tudi zaradi nejasnih postopkov po prijavi spolnega nadlegovanja zgodi premalo.

"Vsa pravila, ki zdaj obstajajo, niso povsem ustrezna in zadostna, da bi oseba, ki prijavi spolno nadlegovanje, šla skozi postopke kolikor toliko nepoškodovana. Poleg tega se morajo spoprijemati še s tem, kako se splošna ali katera druga javnost vključuje v presojanje o tem, ali je bila njihova tožba upravičena ali ne."

Prav je, da se spodbuja institucije, naj si začnejo prizadevati za izboljšavo postopkov. Tisto, kar moti, je, da posameznicam in posameznikom, ki so doživeli spolno nadlegovanje, v javnosti včasih sledi še javna gonja. "To, da se morajo vsi opredeliti, tudi tisti, ki o tem nič ne vedo, ki tega niso nikoli doživeli, ki strokovno niso podkovani, in se zdaj opredeljujejo za ali proti, obtožujejo žrtev, to je hudo."

"Šibki smo v postopkih, ker je naša zakonodaja zelo neprimerna in zelo na hitro opravi s primeri trpinčenja, nadlegovanja in spolnega nadlegovanja. Na primer Zakon o delovnih razmerjih to obravnava, a ima zelo kratek rok prijave, samo šest mesecev od takrat, ko se dogodek zgodi."

Na področju spolnega nadlegovanja lahko vzporednice črpamo iz tujine, ki ima izdelane absolutne normativne okvirje za preganjanje takih dejanj. "Kolegici, ki je šla nedavno v Združene države, je takoj ob prihodu glavna oseba, ki skrbi za področje trpinčenja in nadlegovanja, izročila osebno pismo, v katerem jo seznanja z vsemi njenimi pravicami in dolžnostmi. Povabila jo je tudi na obvezno izobraževanje, ki ga mora opraviti ob vstopu na institucijo, potem mora narediti test in ji poslati dokazilo, da je test opravila. Skozi enak postopek gre na tej ameriški univerzi vsaka študentka in študent ter profesorica in profesor." V akademskem okolju veljajo hierarhije moči.

 "Že to, da napredujete od asistenta do rednega profesorja ali recimo po raziskovalni lestvici navzgor, s pridobljenim nazivom pride tudi določena moč. Ljudje, ki imajo višje nazive, imajo po navadi tudi višjo osebno moč, ki iz tega naziva izhaja, in tudi na neki način moč v tej organizaciji, imajo neki prostor. Moč, ki se koncentrira v tistem, ki ima reference, raziskave, znanje, vednost, knjige, veze s tujino, možnosti hoditi na konference in med tistim, ki šele uveljavlja to pot, je odvisna od tega, koliko zna človek z močjo to obvladovati."

V Sloveniji nimamo celovite raziskave o izkušnjah posameznic in posameznikov, ki so doživeli spolno nadlegovanje, da bi vedeli, koliko je primerov in prijav. 

"Kar je velika zasluga ljudi, ki so se pred enim letom izpostavili, pa tega niti ne vedo, je, da lahko pogumu posameznic, ki so spregovorile, pripišemo to, da danes o spolnem nadlegovanju govorimo veliko več, da imamo razpisane ciljne raziskovalne programe, da se s tem ukvarja Komisija za enake možnosti na področju znanosti in številne druge institucije. Zdi se mi, da se je ta preskok zgodil, a pri tem moramo vedeti, da to v dovolj veliki meri še ne koristi osebam, ki prijavijo tako dejanje. Čaka nas še, da postopke tudi uredimo."


Val 202

2505 epizod

Val 202

2505 epizod


Višji naziv pomeni tudi večjo moč

02.12.2021

Danes je potekala spletna razprava o spolnem nadlegovanju v znanosti pod naslovom Obravnava spolnega nadlegovanja v znanstvenem prostoru - kaj se zgodi po prijavi? Kot je povedala dr. Vesna Leskošek, profesorica s Fakultete za socialno delo in članica komisije za enakost v znanosti, ki je svetovalno telo Ministrstva za znanost, izobraževanje in šport, se tudi zaradi nejasnih postopkov po prijavi zgodi premalo. "Kar je velika zasluga oseb, ki so se pred enim letom izpostavile, pa tega niti ne vedo je, da lahko pogumu posameznic, ki so spregovorile, pripišemo to, da danes o spolnem nadlegovanju govorimo veliko več, da imamo razpisane ciljne raziskovalne programe, da se s tem ukvarja Komisija za enake možnosti na področju znanosti in mnoge druge institucije. Zdi se mi, da se je ta preskok zgodil, a pri tem moramo vedeti, da to v dovolj veliki meri še ne koristi osebam, ki prijavijo tako dejanje. Čaka nas še, da postopke tudi uredimo."

Dr. Vesna Leskošek: Hierarhije moči so del znanstvenega okolja, zato je še toliko bolj pomembno, da zna človek z močjo to obvladovati

Ob spletni razpravi o spolnem nadlegovanju v znanosti pod naslovom Obravnava spolnega nadlegovanja v znanstvenem prostoru – kaj se zgodi po prijavi? profesorica s Fakultete za socialno delo in članica komisije za enakost v znanosti dr. Vesna Leskošek opozarja, da se tudi zaradi nejasnih postopkov po prijavi spolnega nadlegovanja zgodi premalo.

"Vsa pravila, ki zdaj obstajajo, niso povsem ustrezna in zadostna, da bi oseba, ki prijavi spolno nadlegovanje, šla skozi postopke kolikor toliko nepoškodovana. Poleg tega se morajo spoprijemati še s tem, kako se splošna ali katera druga javnost vključuje v presojanje o tem, ali je bila njihova tožba upravičena ali ne."

Prav je, da se spodbuja institucije, naj si začnejo prizadevati za izboljšavo postopkov. Tisto, kar moti, je, da posameznicam in posameznikom, ki so doživeli spolno nadlegovanje, v javnosti včasih sledi še javna gonja. "To, da se morajo vsi opredeliti, tudi tisti, ki o tem nič ne vedo, ki tega niso nikoli doživeli, ki strokovno niso podkovani, in se zdaj opredeljujejo za ali proti, obtožujejo žrtev, to je hudo."

"Šibki smo v postopkih, ker je naša zakonodaja zelo neprimerna in zelo na hitro opravi s primeri trpinčenja, nadlegovanja in spolnega nadlegovanja. Na primer Zakon o delovnih razmerjih to obravnava, a ima zelo kratek rok prijave, samo šest mesecev od takrat, ko se dogodek zgodi."

Na področju spolnega nadlegovanja lahko vzporednice črpamo iz tujine, ki ima izdelane absolutne normativne okvirje za preganjanje takih dejanj. "Kolegici, ki je šla nedavno v Združene države, je takoj ob prihodu glavna oseba, ki skrbi za področje trpinčenja in nadlegovanja, izročila osebno pismo, v katerem jo seznanja z vsemi njenimi pravicami in dolžnostmi. Povabila jo je tudi na obvezno izobraževanje, ki ga mora opraviti ob vstopu na institucijo, potem mora narediti test in ji poslati dokazilo, da je test opravila. Skozi enak postopek gre na tej ameriški univerzi vsaka študentka in študent ter profesorica in profesor." V akademskem okolju veljajo hierarhije moči.

 "Že to, da napredujete od asistenta do rednega profesorja ali recimo po raziskovalni lestvici navzgor, s pridobljenim nazivom pride tudi določena moč. Ljudje, ki imajo višje nazive, imajo po navadi tudi višjo osebno moč, ki iz tega naziva izhaja, in tudi na neki način moč v tej organizaciji, imajo neki prostor. Moč, ki se koncentrira v tistem, ki ima reference, raziskave, znanje, vednost, knjige, veze s tujino, možnosti hoditi na konference in med tistim, ki šele uveljavlja to pot, je odvisna od tega, koliko zna človek z močjo to obvladovati."

V Sloveniji nimamo celovite raziskave o izkušnjah posameznic in posameznikov, ki so doživeli spolno nadlegovanje, da bi vedeli, koliko je primerov in prijav. 

"Kar je velika zasluga ljudi, ki so se pred enim letom izpostavili, pa tega niti ne vedo, je, da lahko pogumu posameznic, ki so spregovorile, pripišemo to, da danes o spolnem nadlegovanju govorimo veliko več, da imamo razpisane ciljne raziskovalne programe, da se s tem ukvarja Komisija za enake možnosti na področju znanosti in številne druge institucije. Zdi se mi, da se je ta preskok zgodil, a pri tem moramo vedeti, da to v dovolj veliki meri še ne koristi osebam, ki prijavijo tako dejanje. Čaka nas še, da postopke tudi uredimo."


03.03.2021

Športni kviz z Vesno Fabjan

Odgovori: Planica, OI Soči in sprint, športnica, ki smo jo iskali, pa je smučarska tekačica Vesna Fabjan.


02.03.2021

Spretno skrivanje pogojev uporabnikom

Tokrat o poslovni praksi portala mojeznanje.si. Več uporabnikov je preizkusilo njihovo 15-dnevno brezplačno preizkusno obdobje, ki so ga pozabili prekiniti. S tem so samodejno postali celoletni naročniki, kar jih je stalo skoraj 240 evrov. V podjetju pravijo, da so splošni pogoji jasni, uporabniki pa menijo, da gre za zavajajočo prakso spretnega skrivanja pogojev.


24.02.2021

Osvajanje Marsa s tremi misijami

Julija lani so proti Marsu poletele kar tri misije – kitajska, ameriška in misija Združenih arabskih emiratov. Prva je rdeči planet na začetku februarja dosegla arabska sonda Marsovo upanje, le dan pozneje še kitajska, čez dober teden pa še ameriška odprava. Slednja je na površini rdečega planeta tudi uspešno odvrgla marsovski rover, ki je na Zemljo že poslal prve posnetke. Preostali dve uspešno krožita okoli Marsa in prav tako pošiljata prve podatke. Kaj si od marsovskih misij obetajo znanstveniki na Zemlji pa več v pogovoru z dr. Tomažem Zwittrom, profesorjem astronomije, astrofizike in kozmologije na Fakulteti za matematiko in fiziko.


24.02.2021

Športni kviz s skritim gostom: Žan Košir

Tri vprašanja, trije odgovori, en športnik, ki povezuje vse tri. Iskali in gostili smo Žana Koširja.


20.02.2021

Dr. Matjaž Turel: " Olimpijske igre bodo izvedli, ukrepi bodo strogi"

Na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju, ki se ta konec tedna končuje v Cortini d'Ampezzo, je zdravnik slovenske reprezentance dr. Matjaž Turel, sicer vodja bolnišničnega oddelka za pljučne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Dr. Turel se je v zadnjem letu veliko ukvarjal z raziskovanjem značilnosti in posledic bolezni Covid-19 in pripravil tudi nekaj spletnih predavanj za širšo javnost na to temo. V pogovoru z Igorjem Tomincem je spregovoril o prvenstvu po zdravstveni plati, o posledicah bolezni za športnike in o perspektivah športnih prireditev v letošnjem letu, ki bo očitno še naprej precej zaznamovano s koronavirusom.


18.02.2021

Hrana med epidemijo

Epidemija in ukrepi proti njej so vplivali na številna področja našega življenja, tudi na naše prehranjevalne navade. Inštitut za nutricionistiko je po prvi raziskavi vpliva prvega vala ta teden objavil rezultate raziskave o vplivu drugega vala na naše prehranjevalne navade. Zaskrbljenost prebivalcev zaradi epidemije se je zmanjšala, kako pa je to vplivalo na naš odnos do hrane? Gorazd Rečnik je na Inštitut za nutricionistiko poklical doktorico Anito Kušar.


17.02.2021

Športni kviz s skritim gostom: Filip Flisar

Tri vprašanja, trije odgovori, en športnik, ki povezuje vse tri. Iskali in gostili smo Filipa Flisarja.


16.02.2021

Fašenk kar na spletu

Letošnji pust se je preselil na splet in tam je po 30. letih našel svoj prostor tudi Fašenk v Lotmerki. Turistično društvo Ljutomer, ki je vsa tri desetletja skrbelo za izvedbo pustnega rajanja na ljutomerskem Glavnem trgu, pa je tudi letos razpisalo nagrade za najlepšo otroško, najboljšo odraslo in najizvirnejšo skupinsko masko. Ker je nedeljska povorka odpadla, bo komisija pregledala in ocenila poslane fotografije, ki jih lahko maškare pošiljajo še do polnoči, najboljši bodo prejeli praktične nagrade. Vsi pa upajo, da bodo že prihodnje leto lahko zimo preganjali spet kar sredi Ljutomera.


14.02.2021

Na Ptuju se morajo slišati zvonci

V karnevalski prestolnici Slovenije, na Ptuju in okoliških vaseh, kurenti, koranti in druge tradicionalne pustne maske že vse od svečnice pridno preganjajo vse slabo in kličejo pomlad. Da gre za poslanstvo, ki se prenaša iz roda v rod in ga nosijo v srcu, pravijo koranti in tudi letos je kljub številnim prepovedim in omejitvam v Podravju v mestu in vaseh slišati kurentove zvonce, seveda ob upoštevanju priporočil in omejitev. Takšne kurentove obhode je Unesco leta 2017 prepoznal kot izjemno kulturno dediščino in jih uvrstil na svoj seznam.


12.02.2021

Josipa Lisac: Končno se bom teleportirala!

Nekje piše, da Josipa Lisac ni kot drugi. Zapis se nadaljuje, da je ena izmed redkih umetnic med umetniki, ki je sposobna, da je v svoji kakovosti vsakič drugačna. Pri svojem občinstvu vsakič uspe izzvati močno radovednost. Vsestranska umetnica, ki bi jo mnogi označili za ekstravagantno, čeprav sama to zavrača, je ena izmed najbolj spoštovanih pevk na Hrvaškem. V svoji 54-letni karieri pa je nastopala že povsod po svetu. Tudi v Sloveniji je ni treba prav posebej predstavljati. Na svoj rojstni dan, 14. februarja, bo Josipa Lisac nastopala na virtualnem koncertu. Tako se ji bo na nek način uresničila želja o teleportaciji. Očitno je res vizionarka.


12.02.2021

Dobra zgodba: Profesorji Škofijske klasične gimnazije plešejo za dijake

Ob koncu leta 2020 smo vas na Valu 202 prek družabnih omrežij pozivali, da nam v "ne ravno dobrem letu" vseeno poveste kako #dobrozgodbo. No, in tale zgodba je pravzaprav od takrat. Nastala je na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani, čisto malo pa je (vsaj v njen začetek) vključen tudi Val 202.


10.02.2021

Prihodnost koncertnega sektorja

Sektor koncertne dejavnosti je zaradi epidemija obstal med prvimi in kot kaže, bo začel med zadnjimi. Organizatorji, izvajalci in podizvajalci koncertne dejavnosti ne sedijo pri miru, predvsem si želijo delati in zaslužiti. Andrej Sevšek je predstavnik Združenja organizatorjev koncertov, ki je v zadnjih mesecih predvsem s predlogi in deloma rešitvami skušala najprej vzpostaviti dialog z odločevalci.


05.02.2021

Priporočilo: Emkej

Emkej je v svoje priporočilo je združil tri predloge. Hip hop glasbenik, ustanovitelj Wudisban Records, član mariborskega kolektiva Tekochee Kru, bo 11. februarja izdal svoj novi samostojni album Veš kaj bi ti mogo.


05.02.2021

Ozadje organizacije Tour de France

Florian Lamblin je vodja mednarodnega razvoja kolesarske dirke po Franciji. Njegova vloga je predvsem tržna, saj razvija nova področja, na katerih bi dirka, ki prinese približno 150 milijonov evrov na leto, ustvarila še več prihodkov. Tukaj je za organizatorje konec koncev zanimiva tudi Slovenija zaradi močno povečanega zanimanja za dirko v zadnjih letih. Z gostom o trendih gledanosti, nadaljnjih smereh trženja in vplivu finančnega vložka na izbiro krajev na trasi.


04.02.2021

Kam so letos vse viroze in gripe šle

Eno od pogostejših vprašanj, ki jih zasledimo v zadnjem času v povezavi z epidemijo covida-19 je, kje je letos gripa in druge viroze. Lani je bil vrhunec pojavljanja gripe prav konec januarja in v začetku februarja. Pojavljanje gripe in drugih akutnih okužb dihal spremljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in o tem, ali je letos virus influence navzoč ali ne, smo vprašali doktorico medicine Evo Grilc iz Centra za nalezljive bolezni NIJZ.


03.02.2021

Praksa v praksi

Kako poteka praktični pouk v šolskih programih Strokovnega izobraževalnega centra Ljubljana, kjer se izobražujejo in urijo prihodnji avtomehaniki, logistični in strojni tehniki, oblikovalci tekstilij, mehatroniki in tako naprej? Ali lahko dijaki pri delodajalcih opravljajo obvezno prakso? Ali bi lahko zagotovili varno okolje med prakso za dijake, čeprav se ukrepi še ne bodo sprostili za vse? O tem in še čem se je Aleš Smrekar pogovarjal z ravnateljico SIC Ljubljana Fani Al Mansour.


03.02.2021

Bondovske skladbe

Kaj mora skladba vsebovati, da postane bondovska? Katere so se najbolj vtisnile v kolektivni spomin? In katere bi morale postati zaščitni znak slovite franšize, pa jim to ni uspelo?


02.02.2021

Sprehod po španskem nogometnem centru Las Rozas

Venancio Lopez je nekdanji dolgoletni selektor španske izbrane vrste v dvoranskem nogometu, s svojimi nogometaši je bil evropski in svetovni prvak. Nasledniku je mesto prepustil po porazu v finalu zadnjega evropskega prvenstva v ljubljanskih Stožicah pred tremi leti, ko je prvak postala Portugalska. Lopez je danes direktor vseh španskih futsal selekcij in tudi gostitelj tokratnega gostovanja Slovenije v Madridu. Celotno dogajanje poteka znotraj mehurčka v nacionalnem nogometnem centru Ciudad del Fútbol de Las Rozas v mestu nogometa severno od Madrida. Lahko bi mu rekli špansko Brdo pri Kranju, a na precej večji površini, z več igrišči, dvoranami in drugimi objekti, tudi s hotelom, ki v času koronakrize predstavlja mehurček za reprezentance, sodnike in druge uradne osebe, ki se srečujejo na igrišču.


02.02.2021

Elanove zložljive smuči za preprostejše potovanje

Zložljive smuči za lažje osvajanje zahtevnih terenov in preprostejše potovanje bodo kmalu na voljo tudi rekreativnim smučarjem. Elanova prebojna inovacija je menda najbolj pozornost vzbujajoča v 75-letni zgodovini podjetja. Koliko znanja, prilagajanja in stranpoti je bilo potrebnih zanjo? Odgovarjata sogovornika Leon Korošec, direktor zimske divizije, in Vinko Avguštin, vodja razvoja.


02.02.2021

Spletno orodje KamBi mladim približuje inženirske poklice

Konec lanskega leta je zaživela nova aplikacija KamBi, ki bo mladim pomagala pri izbiri študija in poklica. Aplikacija, ki je nastala v okviru iniciative Inženirke in inženirji bomo!, namenjena pa je predstavitvi inženirskih poklicev in vpogledu vanje. Mladi bodo preverili ujemanje svojih kompetenc s posameznimi profili, spoznali bodo poklice iz prakse, ki jih inženirji in inženirke predstavijo tudi skozi video zgodbe. Idejno zasnovo aplikacije, njen razvoj in pomen aplikacije za promocijo inženirskih poklicev je pojasnila Teja Primožič, študentka Fakultete za računalništvo in informatiko UL, bodoča inženirka in projektna vodja razvoja aplikacije.


Stran 21 od 126
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov