Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes je potekala spletna razprava o spolnem nadlegovanju v znanosti pod naslovom Obravnava spolnega nadlegovanja v znanstvenem prostoru - kaj se zgodi po prijavi? Kot je povedala dr. Vesna Leskošek, profesorica s Fakultete za socialno delo in članica komisije za enakost v znanosti, ki je svetovalno telo Ministrstva za znanost, izobraževanje in šport, se tudi zaradi nejasnih postopkov po prijavi zgodi premalo.
"Kar je velika zasluga oseb, ki so se pred enim letom izpostavile, pa tega niti ne vedo je, da lahko pogumu posameznic, ki so spregovorile, pripišemo to, da danes o spolnem nadlegovanju govorimo veliko več, da imamo razpisane ciljne raziskovalne programe, da se s tem ukvarja Komisija za enake možnosti na področju znanosti in mnoge druge institucije. Zdi se mi, da se je ta preskok zgodil, a pri tem moramo vedeti, da to v dovolj veliki meri še ne koristi osebam, ki prijavijo tako dejanje. Čaka nas še, da postopke tudi uredimo."
Dr. Vesna Leskošek: Hierarhije moči so del znanstvenega okolja, zato je še toliko bolj pomembno, da zna človek z močjo to obvladovati
Ob spletni razpravi o spolnem nadlegovanju v znanosti pod naslovom Obravnava spolnega nadlegovanja v znanstvenem prostoru – kaj se zgodi po prijavi? profesorica s Fakultete za socialno delo in članica komisije za enakost v znanosti dr. Vesna Leskošek opozarja, da se tudi zaradi nejasnih postopkov po prijavi spolnega nadlegovanja zgodi premalo.
"Vsa pravila, ki zdaj obstajajo, niso povsem ustrezna in zadostna, da bi oseba, ki prijavi spolno nadlegovanje, šla skozi postopke kolikor toliko nepoškodovana. Poleg tega se morajo spoprijemati še s tem, kako se splošna ali katera druga javnost vključuje v presojanje o tem, ali je bila njihova tožba upravičena ali ne."
Prav je, da se spodbuja institucije, naj si začnejo prizadevati za izboljšavo postopkov. Tisto, kar moti, je, da posameznicam in posameznikom, ki so doživeli spolno nadlegovanje, v javnosti včasih sledi še javna gonja. "To, da se morajo vsi opredeliti, tudi tisti, ki o tem nič ne vedo, ki tega niso nikoli doživeli, ki strokovno niso podkovani, in se zdaj opredeljujejo za ali proti, obtožujejo žrtev, to je hudo."
"Šibki smo v postopkih, ker je naša zakonodaja zelo neprimerna in zelo na hitro opravi s primeri trpinčenja, nadlegovanja in spolnega nadlegovanja. Na primer Zakon o delovnih razmerjih to obravnava, a ima zelo kratek rok prijave, samo šest mesecev od takrat, ko se dogodek zgodi."
Na področju spolnega nadlegovanja lahko vzporednice črpamo iz tujine, ki ima izdelane absolutne normativne okvirje za preganjanje takih dejanj. "Kolegici, ki je šla nedavno v Združene države, je takoj ob prihodu glavna oseba, ki skrbi za področje trpinčenja in nadlegovanja, izročila osebno pismo, v katerem jo seznanja z vsemi njenimi pravicami in dolžnostmi. Povabila jo je tudi na obvezno izobraževanje, ki ga mora opraviti ob vstopu na institucijo, potem mora narediti test in ji poslati dokazilo, da je test opravila. Skozi enak postopek gre na tej ameriški univerzi vsaka študentka in študent ter profesorica in profesor." V akademskem okolju veljajo hierarhije moči.
"Že to, da napredujete od asistenta do rednega profesorja ali recimo po raziskovalni lestvici navzgor, s pridobljenim nazivom pride tudi določena moč. Ljudje, ki imajo višje nazive, imajo po navadi tudi višjo osebno moč, ki iz tega naziva izhaja, in tudi na neki način moč v tej organizaciji, imajo neki prostor. Moč, ki se koncentrira v tistem, ki ima reference, raziskave, znanje, vednost, knjige, veze s tujino, možnosti hoditi na konference in med tistim, ki šele uveljavlja to pot, je odvisna od tega, koliko zna človek z močjo to obvladovati."
V Sloveniji nimamo celovite raziskave o izkušnjah posameznic in posameznikov, ki so doživeli spolno nadlegovanje, da bi vedeli, koliko je primerov in prijav.
"Kar je velika zasluga ljudi, ki so se pred enim letom izpostavili, pa tega niti ne vedo, je, da lahko pogumu posameznic, ki so spregovorile, pripišemo to, da danes o spolnem nadlegovanju govorimo veliko več, da imamo razpisane ciljne raziskovalne programe, da se s tem ukvarja Komisija za enake možnosti na področju znanosti in številne druge institucije. Zdi se mi, da se je ta preskok zgodil, a pri tem moramo vedeti, da to v dovolj veliki meri še ne koristi osebam, ki prijavijo tako dejanje. Čaka nas še, da postopke tudi uredimo."
Danes je potekala spletna razprava o spolnem nadlegovanju v znanosti pod naslovom Obravnava spolnega nadlegovanja v znanstvenem prostoru - kaj se zgodi po prijavi? Kot je povedala dr. Vesna Leskošek, profesorica s Fakultete za socialno delo in članica komisije za enakost v znanosti, ki je svetovalno telo Ministrstva za znanost, izobraževanje in šport, se tudi zaradi nejasnih postopkov po prijavi zgodi premalo.
"Kar je velika zasluga oseb, ki so se pred enim letom izpostavile, pa tega niti ne vedo je, da lahko pogumu posameznic, ki so spregovorile, pripišemo to, da danes o spolnem nadlegovanju govorimo veliko več, da imamo razpisane ciljne raziskovalne programe, da se s tem ukvarja Komisija za enake možnosti na področju znanosti in mnoge druge institucije. Zdi se mi, da se je ta preskok zgodil, a pri tem moramo vedeti, da to v dovolj veliki meri še ne koristi osebam, ki prijavijo tako dejanje. Čaka nas še, da postopke tudi uredimo."
Dr. Vesna Leskošek: Hierarhije moči so del znanstvenega okolja, zato je še toliko bolj pomembno, da zna človek z močjo to obvladovati
Ob spletni razpravi o spolnem nadlegovanju v znanosti pod naslovom Obravnava spolnega nadlegovanja v znanstvenem prostoru – kaj se zgodi po prijavi? profesorica s Fakultete za socialno delo in članica komisije za enakost v znanosti dr. Vesna Leskošek opozarja, da se tudi zaradi nejasnih postopkov po prijavi spolnega nadlegovanja zgodi premalo.
"Vsa pravila, ki zdaj obstajajo, niso povsem ustrezna in zadostna, da bi oseba, ki prijavi spolno nadlegovanje, šla skozi postopke kolikor toliko nepoškodovana. Poleg tega se morajo spoprijemati še s tem, kako se splošna ali katera druga javnost vključuje v presojanje o tem, ali je bila njihova tožba upravičena ali ne."
Prav je, da se spodbuja institucije, naj si začnejo prizadevati za izboljšavo postopkov. Tisto, kar moti, je, da posameznicam in posameznikom, ki so doživeli spolno nadlegovanje, v javnosti včasih sledi še javna gonja. "To, da se morajo vsi opredeliti, tudi tisti, ki o tem nič ne vedo, ki tega niso nikoli doživeli, ki strokovno niso podkovani, in se zdaj opredeljujejo za ali proti, obtožujejo žrtev, to je hudo."
"Šibki smo v postopkih, ker je naša zakonodaja zelo neprimerna in zelo na hitro opravi s primeri trpinčenja, nadlegovanja in spolnega nadlegovanja. Na primer Zakon o delovnih razmerjih to obravnava, a ima zelo kratek rok prijave, samo šest mesecev od takrat, ko se dogodek zgodi."
Na področju spolnega nadlegovanja lahko vzporednice črpamo iz tujine, ki ima izdelane absolutne normativne okvirje za preganjanje takih dejanj. "Kolegici, ki je šla nedavno v Združene države, je takoj ob prihodu glavna oseba, ki skrbi za področje trpinčenja in nadlegovanja, izročila osebno pismo, v katerem jo seznanja z vsemi njenimi pravicami in dolžnostmi. Povabila jo je tudi na obvezno izobraževanje, ki ga mora opraviti ob vstopu na institucijo, potem mora narediti test in ji poslati dokazilo, da je test opravila. Skozi enak postopek gre na tej ameriški univerzi vsaka študentka in študent ter profesorica in profesor." V akademskem okolju veljajo hierarhije moči.
"Že to, da napredujete od asistenta do rednega profesorja ali recimo po raziskovalni lestvici navzgor, s pridobljenim nazivom pride tudi določena moč. Ljudje, ki imajo višje nazive, imajo po navadi tudi višjo osebno moč, ki iz tega naziva izhaja, in tudi na neki način moč v tej organizaciji, imajo neki prostor. Moč, ki se koncentrira v tistem, ki ima reference, raziskave, znanje, vednost, knjige, veze s tujino, možnosti hoditi na konference in med tistim, ki šele uveljavlja to pot, je odvisna od tega, koliko zna človek z močjo to obvladovati."
V Sloveniji nimamo celovite raziskave o izkušnjah posameznic in posameznikov, ki so doživeli spolno nadlegovanje, da bi vedeli, koliko je primerov in prijav.
"Kar je velika zasluga ljudi, ki so se pred enim letom izpostavili, pa tega niti ne vedo, je, da lahko pogumu posameznic, ki so spregovorile, pripišemo to, da danes o spolnem nadlegovanju govorimo veliko več, da imamo razpisane ciljne raziskovalne programe, da se s tem ukvarja Komisija za enake možnosti na področju znanosti in številne druge institucije. Zdi se mi, da se je ta preskok zgodil, a pri tem moramo vedeti, da to v dovolj veliki meri še ne koristi osebam, ki prijavijo tako dejanje. Čaka nas še, da postopke tudi uredimo."
Zakaj nam je neka glasba všeč, druga pa ne? Kako to, da v letu 2019 nihče več ne zna napisati dobrega komada? Zakaj nova glasba ne zveni tako dobro kot "ta stara"? To so bila izhodišča, ki pa so nas pripeljala na nasprotni breg, do poslušalcev. Smo ljudje kdaj prestari za odkrivanje in sprejemanje nove glasbe?
Okoljske organizacije so doživele že več različnih zahtev s strani odvetniških pisarn. Barbara Kvarc iz društva za sonaraven razvoj Focus opiše grožnjo, ki so jo doživele organizatorice kampanje proti TEŠ 6.
“Rdeča črta, ki nastane na obrisu tibetanskih vrhov ob sončnem vzhodu, je kot droga. Zato se vračaš tja, pa tudi če to doživiš vsakih pet let,” tako je Davo Karničar opisal jutro pred vzponom na najvišji vrh sveta, s katerega se je kot prvi Zemljan spustil s smučmi. Poslušajte posnetek intervjuja iz leta 2000.
Med tednom športa smo se na Valu 202 pomerili v širši javnosti precej neznanem športu - nogometnem golfu. Igra je bolj podobna minigolfu kot nogometu, igrišče na treh hektarjih travnatih površin pa res zelo spominja na igrišče za golf. In na tem igrišču smo se tudi preizkusili. Tako zveni ta bolj družabna kot športna igra.
Zdaj že nekdanji dopisnik časnika Delo s Primorske Boris Šuligoj po 40 letih še vedno redno prihaja v koprsko redakcijo, kljub temu da tam že sedi njegova naslednica. Po 40 letih rednega pisanja se mu je težko kar tako odpovedati. V teh letih je postal eden izmed osrednjih novinarskih poznavalcev primorskega področja, kar je prepletal tako z zunanjepolitičnimi temami kot kulturnimi. Kako po toliko letih vidi Primorsko, Slovenijo, Evropo in svet?
Odrasli s kajenjem v avtomobilu mladim niso le slab zgled, temveč škodujejo tudi njihovemu zdravju, saj ko je posameznik izpostavljen tobačnemu dimu drugih, vdihava iste škodljive snovi kot kadilec.
V mestnem albumu se kot velika družina nabirajo Slovenjegradčanke in Slovenjegradčani. Okoli 400 jih je doslej fotografirala domačinka Katja Goljat, ki je sinoči zaključila z zadnjim fotografiranjem v improviziranem studiu na naslovu Glavni trg 24. Tako so v albumu, kamor po vsakem fotografiranju nalepi nastale portrete, že več županov, župnik, mestni posebneži in povsem običajni meščani, učiteljice joge in petja, gospodinje, odvetniki, novinarke in novinarji, skratka, različni prebivalci, ki tvorijo mesto.
Jutri se na otoku Lido zaključuje 76. Beneški filmski festival. Mostra 2019 je v desetih dneh na svoj filmski zemljevid razgrnila več kot 100 filmskih novitet vseh filmskih žanrov. V glavnem tekmovalnem programu smo lahko videli kar nekaj mojstrskih presežkov.
Pomembnejši del odraščanja so odločitve za prihodnost. Z njimi se soočamo že kot otroci, od najstniških let do odraslosti pa se njihovo število le še povečuje. Odločitve so lahko zelo težavne in marsikdo bi si upal priznati, da je med odraščanjem zaradi njih nemalokrat doživel stres. Dodatno breme na pleča svojih otrok pa pogosto prispevajo kar starši sami, ki jim odrejajo dodatne dejavnosti in pritiskajo nanje, da bi zadovoljili svoja pričakovanja glede idealnega otroka.
O tem, ali se za odstranjevanjem prikazovanja števila všečkov res skriva skrb za duševno zdravje uporabnikov ali razlogi tičijo kje drugje, odgovarjata dr. Jernej Amon Prodnik in Maša Butara.
Andrej je izbrskal priredbe uspešnic z letnico 2019, ki ne povzročajo bolečine v ušesih in kolkih.
Pogovor s Svetlano Zakharovo, eno izmed najbolj prepoznavnih obrazov ruskega in svetovnega baleta.
Da ne bodo v središču pozornosti samo fantje in nogometni klub Mura, ki sicer slovi po zvestih navijačih, sta se na Valu 202 iz terenskega studia v Murski Soboti oglasili nogometašici Tjaša in Sara.
Daniel Sukič, ki se je sicer rodil v Kanadi, se je priselil na Goričko in pravi, da je pravi Prekmurec. Kuhar po poklicu, z nabrušenim jezikom in občutkom za prebujanje okušalnih brbončic.
Končal je eno najboljših kanadskih univerz na področju inovacij, dobro leto živel v Los Angelesu, šest mesecev tudi v Ljubljani. Zakaj je izbral ravno Mursko Soboto?
Dobri ljudje, odlična hrana, neskončna ravnica. Prekmurje ob 100 obletnici priključitve matičnemu narodu izpostavljamo tudi na Valu 202.
Komik, voditelj, predvsem pa kulinarični mojster Boštjan Napotnik - Napo za poletni sprehod po gozdu svetuje poslušanje podcasta z vprašanji in odgovori za kulinarične zagate Milk Street.
Po krščanskem izročilu pohlep velja za enega izmed sedmih smrtnih grehov. Če so se ga davno nekoč ljudje sramovali, pa naj bi že nekaj časa veljal tudi kot vrlina in predvsem pot k uspehu. O tem, kako močno je pohlep zarezan v današnjo družbo in na kakšen način vpliva nanjo, razmišljajo duhovnik Branko Cestnik, pisatelj Miha Mazzini, gledališka režiserka Ivana Djilas in pesnik Ahmed Burić. Z njimi se je pogovarjal Gašper Andrinek.
20. maja je ves svet poročal o trgovinski vojni med ZDA in Kitajsko. Huawei naj bi ostal brez dostopa do posodobitev Googlovega operacijskega sistema Android. Kmalu potem so ZDA dogovor o prepovedi poslovanja s Huaweiem preložili za 90 dni, pred tednom pa so ga znova podaljšali za 90 dni. Kaj se bo zgodilo novembra letos, si ne upa napovedati nihče, je pa jasno, da trgovinska vojna v ospredje postavlja tudi usodo naših digitalnih življenj, ki so močno povezana s tujimi podjetji.
Neveljaven email naslov