Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes je potekala spletna razprava o spolnem nadlegovanju v znanosti pod naslovom Obravnava spolnega nadlegovanja v znanstvenem prostoru - kaj se zgodi po prijavi? Kot je povedala dr. Vesna Leskošek, profesorica s Fakultete za socialno delo in članica komisije za enakost v znanosti, ki je svetovalno telo Ministrstva za znanost, izobraževanje in šport, se tudi zaradi nejasnih postopkov po prijavi zgodi premalo.
"Kar je velika zasluga oseb, ki so se pred enim letom izpostavile, pa tega niti ne vedo je, da lahko pogumu posameznic, ki so spregovorile, pripišemo to, da danes o spolnem nadlegovanju govorimo veliko več, da imamo razpisane ciljne raziskovalne programe, da se s tem ukvarja Komisija za enake možnosti na področju znanosti in mnoge druge institucije. Zdi se mi, da se je ta preskok zgodil, a pri tem moramo vedeti, da to v dovolj veliki meri še ne koristi osebam, ki prijavijo tako dejanje. Čaka nas še, da postopke tudi uredimo."
Dr. Vesna Leskošek: Hierarhije moči so del znanstvenega okolja, zato je še toliko bolj pomembno, da zna človek z močjo to obvladovati
Ob spletni razpravi o spolnem nadlegovanju v znanosti pod naslovom Obravnava spolnega nadlegovanja v znanstvenem prostoru – kaj se zgodi po prijavi? profesorica s Fakultete za socialno delo in članica komisije za enakost v znanosti dr. Vesna Leskošek opozarja, da se tudi zaradi nejasnih postopkov po prijavi spolnega nadlegovanja zgodi premalo.
"Vsa pravila, ki zdaj obstajajo, niso povsem ustrezna in zadostna, da bi oseba, ki prijavi spolno nadlegovanje, šla skozi postopke kolikor toliko nepoškodovana. Poleg tega se morajo spoprijemati še s tem, kako se splošna ali katera druga javnost vključuje v presojanje o tem, ali je bila njihova tožba upravičena ali ne."
Prav je, da se spodbuja institucije, naj si začnejo prizadevati za izboljšavo postopkov. Tisto, kar moti, je, da posameznicam in posameznikom, ki so doživeli spolno nadlegovanje, v javnosti včasih sledi še javna gonja. "To, da se morajo vsi opredeliti, tudi tisti, ki o tem nič ne vedo, ki tega niso nikoli doživeli, ki strokovno niso podkovani, in se zdaj opredeljujejo za ali proti, obtožujejo žrtev, to je hudo."
"Šibki smo v postopkih, ker je naša zakonodaja zelo neprimerna in zelo na hitro opravi s primeri trpinčenja, nadlegovanja in spolnega nadlegovanja. Na primer Zakon o delovnih razmerjih to obravnava, a ima zelo kratek rok prijave, samo šest mesecev od takrat, ko se dogodek zgodi."
Na področju spolnega nadlegovanja lahko vzporednice črpamo iz tujine, ki ima izdelane absolutne normativne okvirje za preganjanje takih dejanj. "Kolegici, ki je šla nedavno v Združene države, je takoj ob prihodu glavna oseba, ki skrbi za področje trpinčenja in nadlegovanja, izročila osebno pismo, v katerem jo seznanja z vsemi njenimi pravicami in dolžnostmi. Povabila jo je tudi na obvezno izobraževanje, ki ga mora opraviti ob vstopu na institucijo, potem mora narediti test in ji poslati dokazilo, da je test opravila. Skozi enak postopek gre na tej ameriški univerzi vsaka študentka in študent ter profesorica in profesor." V akademskem okolju veljajo hierarhije moči.
"Že to, da napredujete od asistenta do rednega profesorja ali recimo po raziskovalni lestvici navzgor, s pridobljenim nazivom pride tudi določena moč. Ljudje, ki imajo višje nazive, imajo po navadi tudi višjo osebno moč, ki iz tega naziva izhaja, in tudi na neki način moč v tej organizaciji, imajo neki prostor. Moč, ki se koncentrira v tistem, ki ima reference, raziskave, znanje, vednost, knjige, veze s tujino, možnosti hoditi na konference in med tistim, ki šele uveljavlja to pot, je odvisna od tega, koliko zna človek z močjo to obvladovati."
V Sloveniji nimamo celovite raziskave o izkušnjah posameznic in posameznikov, ki so doživeli spolno nadlegovanje, da bi vedeli, koliko je primerov in prijav.
"Kar je velika zasluga ljudi, ki so se pred enim letom izpostavili, pa tega niti ne vedo, je, da lahko pogumu posameznic, ki so spregovorile, pripišemo to, da danes o spolnem nadlegovanju govorimo veliko več, da imamo razpisane ciljne raziskovalne programe, da se s tem ukvarja Komisija za enake možnosti na področju znanosti in številne druge institucije. Zdi se mi, da se je ta preskok zgodil, a pri tem moramo vedeti, da to v dovolj veliki meri še ne koristi osebam, ki prijavijo tako dejanje. Čaka nas še, da postopke tudi uredimo."
Danes je potekala spletna razprava o spolnem nadlegovanju v znanosti pod naslovom Obravnava spolnega nadlegovanja v znanstvenem prostoru - kaj se zgodi po prijavi? Kot je povedala dr. Vesna Leskošek, profesorica s Fakultete za socialno delo in članica komisije za enakost v znanosti, ki je svetovalno telo Ministrstva za znanost, izobraževanje in šport, se tudi zaradi nejasnih postopkov po prijavi zgodi premalo.
"Kar je velika zasluga oseb, ki so se pred enim letom izpostavile, pa tega niti ne vedo je, da lahko pogumu posameznic, ki so spregovorile, pripišemo to, da danes o spolnem nadlegovanju govorimo veliko več, da imamo razpisane ciljne raziskovalne programe, da se s tem ukvarja Komisija za enake možnosti na področju znanosti in mnoge druge institucije. Zdi se mi, da se je ta preskok zgodil, a pri tem moramo vedeti, da to v dovolj veliki meri še ne koristi osebam, ki prijavijo tako dejanje. Čaka nas še, da postopke tudi uredimo."
Dr. Vesna Leskošek: Hierarhije moči so del znanstvenega okolja, zato je še toliko bolj pomembno, da zna človek z močjo to obvladovati
Ob spletni razpravi o spolnem nadlegovanju v znanosti pod naslovom Obravnava spolnega nadlegovanja v znanstvenem prostoru – kaj se zgodi po prijavi? profesorica s Fakultete za socialno delo in članica komisije za enakost v znanosti dr. Vesna Leskošek opozarja, da se tudi zaradi nejasnih postopkov po prijavi spolnega nadlegovanja zgodi premalo.
"Vsa pravila, ki zdaj obstajajo, niso povsem ustrezna in zadostna, da bi oseba, ki prijavi spolno nadlegovanje, šla skozi postopke kolikor toliko nepoškodovana. Poleg tega se morajo spoprijemati še s tem, kako se splošna ali katera druga javnost vključuje v presojanje o tem, ali je bila njihova tožba upravičena ali ne."
Prav je, da se spodbuja institucije, naj si začnejo prizadevati za izboljšavo postopkov. Tisto, kar moti, je, da posameznicam in posameznikom, ki so doživeli spolno nadlegovanje, v javnosti včasih sledi še javna gonja. "To, da se morajo vsi opredeliti, tudi tisti, ki o tem nič ne vedo, ki tega niso nikoli doživeli, ki strokovno niso podkovani, in se zdaj opredeljujejo za ali proti, obtožujejo žrtev, to je hudo."
"Šibki smo v postopkih, ker je naša zakonodaja zelo neprimerna in zelo na hitro opravi s primeri trpinčenja, nadlegovanja in spolnega nadlegovanja. Na primer Zakon o delovnih razmerjih to obravnava, a ima zelo kratek rok prijave, samo šest mesecev od takrat, ko se dogodek zgodi."
Na področju spolnega nadlegovanja lahko vzporednice črpamo iz tujine, ki ima izdelane absolutne normativne okvirje za preganjanje takih dejanj. "Kolegici, ki je šla nedavno v Združene države, je takoj ob prihodu glavna oseba, ki skrbi za področje trpinčenja in nadlegovanja, izročila osebno pismo, v katerem jo seznanja z vsemi njenimi pravicami in dolžnostmi. Povabila jo je tudi na obvezno izobraževanje, ki ga mora opraviti ob vstopu na institucijo, potem mora narediti test in ji poslati dokazilo, da je test opravila. Skozi enak postopek gre na tej ameriški univerzi vsaka študentka in študent ter profesorica in profesor." V akademskem okolju veljajo hierarhije moči.
"Že to, da napredujete od asistenta do rednega profesorja ali recimo po raziskovalni lestvici navzgor, s pridobljenim nazivom pride tudi določena moč. Ljudje, ki imajo višje nazive, imajo po navadi tudi višjo osebno moč, ki iz tega naziva izhaja, in tudi na neki način moč v tej organizaciji, imajo neki prostor. Moč, ki se koncentrira v tistem, ki ima reference, raziskave, znanje, vednost, knjige, veze s tujino, možnosti hoditi na konference in med tistim, ki šele uveljavlja to pot, je odvisna od tega, koliko zna človek z močjo to obvladovati."
V Sloveniji nimamo celovite raziskave o izkušnjah posameznic in posameznikov, ki so doživeli spolno nadlegovanje, da bi vedeli, koliko je primerov in prijav.
"Kar je velika zasluga ljudi, ki so se pred enim letom izpostavili, pa tega niti ne vedo, je, da lahko pogumu posameznic, ki so spregovorile, pripišemo to, da danes o spolnem nadlegovanju govorimo veliko več, da imamo razpisane ciljne raziskovalne programe, da se s tem ukvarja Komisija za enake možnosti na področju znanosti in številne druge institucije. Zdi se mi, da se je ta preskok zgodil, a pri tem moramo vedeti, da to v dovolj veliki meri še ne koristi osebam, ki prijavijo tako dejanje. Čaka nas še, da postopke tudi uredimo."
Tina Nagode je inštruktorica matematike, ki v tem trenutku pomaga vsem, ki so v krizi. Pravi, da učenci pričakujejo hitro rešitev, v enem dnevu bi radi konzumirali znanje matematike, ki ga niso usvojili celo leto. “Neverjetno je, koliko znanja je učenec sposoben konzumirati v enem dnevu!” Pedagoški psiholog dr. Drago Žagar razlaga, da želimo vsi oblikovati pozitivno samopodobo, zato sebi pripisujemo uspehe, neuspehe drugim. “Slabe volje je bil učitelj, imel sem smolo … Uspehe pripisujemo sebi, a ne zmeraj. Če začne človek doživljati neuspehe, se vzorec obrne: začne neuspehe pripisovati sebi in uspehe drugim.”
28-letna Brigita Šušteršič in 27-letni Kristjan Erdeljc sta se kmalu po rojstvu prvega otroka iz Ljubljane preselila na Goričko. Zdaj že pet let v sožitju z nekaj pujsi, kurami, racami in mačkami živijo na urejeni večji parceli z več vrtovi, sadovnjakom in nasadom leske.
Izpostavljamo mlade, ki izstopajo z izvirnostjo, razmisleki, uspešnostjo, zagnanostjo, drugačnostjo. Mojmir Šiftar, Ljubljančan prekmurskih korenin, združuje vse našteto. Ambiciozen mladenič je na prestižnem tekmovanju San Pellegrino Young Chef 2018 dosegel drugo mesto, tradicionalne koline je preselil na vrhunski krožnik. Zgodbo in recept je pripravljal šest mesecev.
Marko Pogačnik, kipar, ki je med drugim oblikoval tudi slovenski državni grb in je eden od soustanoviteljev umetniške skupine OHO, ki je delovala v letih od 1966 do 1971, bo letos po 53 letih spet razstavljal v domačem Kranju. Leta 1965 je namreč imel tri razstave, od katerih sta bili dve zaprti. Konflikt je bil tako močan, da po teh dogodkih tam ni več nastopil. Letos pa lahko njegovi razstavi v Galeriji Prešernovih nagrajencev in v Galeriji Prešernove hiše obiščete vse do 29. avgusta. Marko Pogačnik je letos izdal tudi knjigo z naslovom Slovenija čudežna, v kateri boste našli še več podobnih namigov, kot je ta, ki ga je Veroniki Gnezda zaupal Unescov umetnik za mir.
Si predstavljate slikarje, ki v rokah namesto čopičev držijo meče, ateljeji pa so bili včasih tudi prizorišče umora? Več je Maji Stepančič povedala kustosinja in recenzentka, tudi profesorica na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Petja Grafenauer, ki ima zanimiv poletni knjižni namig.
Koroška je v zadnjih letih postala zelo zanimiva turistična destinacija za gorsko – kolesarske navdušence. Tako imenovanih trailov, urejenih poti, je vedno več, svoje pristavi tudi prelepa narava in bližina slovensko – avstrijske meje, v zadnjih letih pa je destinacija dobila prepoznavnost tudi po zaslugi BLACK HOLE BIKE FESTIVALA – torej, če bi prevedli, kolesarskega festivala Črna luknja, ki se je letos začel v nedeljo, s klasičnim maratonom s startom in ciljem v Črni na Koroškem.
Sezono valovskega namigovanja bo zdaj odprla novinarska kolegica Jela Krečič. Pred kratkim je izdala svoj drugi roman Knjigo drugih. Kot budna spremljevalka fenomenov v popularni kulturi pa Jela Krečič predlaga ogled dveh televizijskih serij.
Čeprav je poletje in večini niti po pomoti misli ne zaidejo na bele strmine, na smuči … no ja, morebiti v zadnjih treh vse prej kot poletnih dneh vsaj pogojno morda, bomo vseeno skočili na Gorenjsko, v Begunje, kjer domuje slovenska tovarna smuči. Elan je v svoji več kot sedemdesetletni zgodovini z inovacijami velikokrat spremenil razvoj smučanja, bil pionir na marsikaterem področju, in očitno se ne misli ustaviti. Prejšnji teden je namreč kot prvi proizvajalec smučarske opreme na svetu odprl vrata svojega alpskega smučarskega muzeja.
Rudi Ringbauer je bil v svoji karieri marsikaj: odličen plavalec, ključavničar, strojnik, učitelj, svoje življenjsko poslanstvo pa je našel v pravu. Dolgoletni ptujski sodnik je v študentskih letih zakuhal znamenito afero Bruc, s katero so prekmurski študentje zelo razbesnili takratno oblast. Pri njemu doma na Ptuju smo se pogovarjali o posledicah afere, sodnikovanju, Titu, aforizmih in o tem, zakaj je že vse življenje “lükar brez lüka”.
Partija je govorila: Mladi – zahod jih zavaja. Ideološka razcepljenost, mi smo jo živeli
Tudi mladi iz Slovenije so v začetku 70. let potovali po kopnem do Indije. Eden takih je Vojc, ki še vedno potuje tja, a zadnja leta z letalom.
Marko Pogačnik, kipar, ki je med drugim oblikoval slovenski državni grb, se prve polovice 60-ih let spominja kot konfliktnega obdobja, ko se je v Kranju boril s takratno socialistično elito, ki je mlademu umetniku zapirala razstave. Prav zato je skupaj s somišljeniki začel graditi avtonomno samostojno kulturo OHO, ki je na tedanji svet gledala drugače. Pozneje je v Šempasu ustanovil komuno Družina.
Malo drugačna komuna je v začetku sedemdesetih let nastala v študentskem domu nekdanje FSPN. Spominja se Ladislav Močivnik, ki je bil takrat sicer študent psihologije na filozofski fakulteti, a je stanoval v legendarnem študentskem domu za Bežigradom.
Umetnica Duba Sambolec, ki bi jo v preteklosti pri nas težko srečali, saj je živela in ustvarjala predvsem v tujini, še vedno ne razume, kaj je bilo takega v filmu Dušana Makavejeva Misterij organizma, ki se je oblasti zdel »bogokleten«. Da so bili prav hipiji prvi znanilci new agea, pa pravi umetnostna zgodovinarka Goranka Kreačič.
Hipijevski časi so bili tudi časi potovanj. Iz Slovenije vsaj do Amsterdama, če ne naprej po Evropi ali pa morda kar do Indije. Mnogi mladi iz drugih držav pa so se ustavili tudi pri nas. Eden takih je bil tudi irski glasbenik Andy Irvine.
Partija je govorila: Mladi – zahod jih zavaja. Ideološka razcepljenost, mi smo jo živeli
Spomini in zgodbe o takratnih poletjih, tistih romanjih na morje v najboljših letih. Romance, legende, šepet ozkih morskih ulic.
Kdo bi mislil na spanje, kdo na denar? Svet čaka name. In na Elan. S temi besedami ustanovitelja slovenske tovarne smuči, Rudija Finžgarja, se je leta 1945 rodila zadruga iz katere je potem nastala uspešna zgodba. Danes je ta z odprtjem alpskega smučarskega muzeja v Begunjah dobila novo poglavje – na Gorenjsko je ob tej priložnosti prišel tudi legendarni Ingemar Stenmark, ki je sloves slovenskih smuči z izjemnimi uspehi ponesel v svet.
Boris Cavazza je štiri leta preživel na ladji, nima pa nobenega tatuja, morje je prvič okusil v Piranu in v hipu se je spletla posebna vez.
Neveljaven email naslov