Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Doktorica Jana Javornik je družboslovka v najbolj interdisciplinarnem pomenu besede. Doma je v številnih akademskih okoljih od Združenega kraljestva do Švedske in južne Azije. Kot profesorica in raziskovalka deluje na področju primerjalnih metodologij analize javnih politik ter na področju zaposlovanja in delovnih razmerij. O spremenjenih razmerah na trgu dela po pandemiji, o razumevanju znanosti, o sodelovanju znanosti in politike, o občutku utesnjenosti pri nas in o tem, kam bi danes še lahko umestili koncept pravičnosti, se je z doktorico Jano Javornik pogovarjala Nataša Štefe.
Z dr. Jano Javornik o spremenjenih razmerah na trgu dela po pandemiji, o razumevanju znanosti in njenem sodelovanju s politiko, o občutku utesnjenosti pri nas in o tem, kam bi danes še lahko umestili koncept pravičnosti
Doktorica Jana Javornik je družboslovka v najbolj interdisciplinarnem pomenu besede. Doma je v številnih akademskih okoljih od Združenega kraljestva do Švedske in južne Azije. Kot profesorica in raziskovalka deluje na področju primerjalnih metodologij analize javnih politik ter na področju zaposlovanja in delovnih razmerij. Nataša Štefe se je z dr. Jano Javornik pogovarjala o razmerju med znanostjo in politiko, o slovenskem "predalčkanju", o strahu in občutku utesnjenosti pri nas, za začetek pa tudi o spremenjenih razmerah na trgu dela, kjer je, kot pravi doktorica Javornik, pandemija le razgrnila težave, ki so bile prisotne že dalj časa.
"Koncept, da je celotna blaginja države utemeljena na delovni produktivnosti ljudi, je problematičen. Je neoliberalna logika, ki predpostavlja eno samo družbeno funkcijo, in to je plačana zaposlitev. Poglejmo, koliko dela opravijo osebe, ki neformalno skrbijo za svoje družinske člane, pa tega ne znamo ali pa nočemo izmeriti."
Zato je pri nekaj razpravah v zadnjem času sodelovala tudi pri pogovorih o skrajševanju delovnega časa:"Ključnega pomena in o čemer se mi zdi, da se v Sloveniji ne pogovarjamo zelo odkrito, je dejstvo, da velik del svojega budnega dela preživimo na delovnem mestu. Socialni problemi in stroški slabega zdravja se na žalost ne kažejo samo pri delodajalcu, ampak veliko širše. Povečevanje količine dela, števila ur so povezani elementi. Namreč mi nismo samo delavci, nismo samo zaposlene osebe, v življenju imamo celo vrsto vlog. Zelo pogosto se v takih družbah, kot je slovenska, iščejo prilagoditve na delovnem mestu predvsem za starše, pozablja pa se na druge skupine zaposlenih. S tem se na neki način ustvarja hierarhija potreb med zaposlenimi in s staranjem se povečuje tudi delež sendvič generacij, te, ki so stisnjene med skrb za odvisne otroke na eni strani in skrb za odvisne starše, sorodnike na drugi. Skrajševanje delovnega časa je nekaj, v kar kot družba ne bomo prisiljeni, ampak nekaj, do česar bomo prišli. S pravilnim pristopom in pravilno organizacijo načina dela."
"Živimo v okoliščinah, ki jih ne bi poimenovala kot kognitivno varne. Tako uspešno nas v tem občutku ranljivosti in občutljivosti socializirajo družbene strukture, da se začnemo samocenzurirati. V strahu, da se nam vzame vsa družbena moč, ki smo si jo skozi leta skrbno ustvarjali."
Dr. Jana Javornik je bila tudi naša Nedeljska gostja. Pogovoru lahko prisluhnite tukaj.
Doktorica Jana Javornik je družboslovka v najbolj interdisciplinarnem pomenu besede. Doma je v številnih akademskih okoljih od Združenega kraljestva do Švedske in južne Azije. Kot profesorica in raziskovalka deluje na področju primerjalnih metodologij analize javnih politik ter na področju zaposlovanja in delovnih razmerij. O spremenjenih razmerah na trgu dela po pandemiji, o razumevanju znanosti, o sodelovanju znanosti in politike, o občutku utesnjenosti pri nas in o tem, kam bi danes še lahko umestili koncept pravičnosti, se je z doktorico Jano Javornik pogovarjala Nataša Štefe.
Z dr. Jano Javornik o spremenjenih razmerah na trgu dela po pandemiji, o razumevanju znanosti in njenem sodelovanju s politiko, o občutku utesnjenosti pri nas in o tem, kam bi danes še lahko umestili koncept pravičnosti
Doktorica Jana Javornik je družboslovka v najbolj interdisciplinarnem pomenu besede. Doma je v številnih akademskih okoljih od Združenega kraljestva do Švedske in južne Azije. Kot profesorica in raziskovalka deluje na področju primerjalnih metodologij analize javnih politik ter na področju zaposlovanja in delovnih razmerij. Nataša Štefe se je z dr. Jano Javornik pogovarjala o razmerju med znanostjo in politiko, o slovenskem "predalčkanju", o strahu in občutku utesnjenosti pri nas, za začetek pa tudi o spremenjenih razmerah na trgu dela, kjer je, kot pravi doktorica Javornik, pandemija le razgrnila težave, ki so bile prisotne že dalj časa.
"Koncept, da je celotna blaginja države utemeljena na delovni produktivnosti ljudi, je problematičen. Je neoliberalna logika, ki predpostavlja eno samo družbeno funkcijo, in to je plačana zaposlitev. Poglejmo, koliko dela opravijo osebe, ki neformalno skrbijo za svoje družinske člane, pa tega ne znamo ali pa nočemo izmeriti."
Zato je pri nekaj razpravah v zadnjem času sodelovala tudi pri pogovorih o skrajševanju delovnega časa:"Ključnega pomena in o čemer se mi zdi, da se v Sloveniji ne pogovarjamo zelo odkrito, je dejstvo, da velik del svojega budnega dela preživimo na delovnem mestu. Socialni problemi in stroški slabega zdravja se na žalost ne kažejo samo pri delodajalcu, ampak veliko širše. Povečevanje količine dela, števila ur so povezani elementi. Namreč mi nismo samo delavci, nismo samo zaposlene osebe, v življenju imamo celo vrsto vlog. Zelo pogosto se v takih družbah, kot je slovenska, iščejo prilagoditve na delovnem mestu predvsem za starše, pozablja pa se na druge skupine zaposlenih. S tem se na neki način ustvarja hierarhija potreb med zaposlenimi in s staranjem se povečuje tudi delež sendvič generacij, te, ki so stisnjene med skrb za odvisne otroke na eni strani in skrb za odvisne starše, sorodnike na drugi. Skrajševanje delovnega časa je nekaj, v kar kot družba ne bomo prisiljeni, ampak nekaj, do česar bomo prišli. S pravilnim pristopom in pravilno organizacijo načina dela."
"Živimo v okoliščinah, ki jih ne bi poimenovala kot kognitivno varne. Tako uspešno nas v tem občutku ranljivosti in občutljivosti socializirajo družbene strukture, da se začnemo samocenzurirati. V strahu, da se nam vzame vsa družbena moč, ki smo si jo skozi leta skrbno ustvarjali."
Dr. Jana Javornik je bila tudi naša Nedeljska gostja. Pogovoru lahko prisluhnite tukaj.
Christina Lindberg je švedska igralka, nekdanji švedski greh in muza filmskega režiserja Quentina Tarantina. V Ljutomeru se je oglasila, ker so tam predvajali projekcijo iz tekmovalnega programa, njen novi film Črni krog, ki ga je režiral Adrian Garcia Bogliano. Christina Lindberg se je na tako na filmskih platnih pojavila po več kot tridesetih letih, od svoje velike uspešnice Thriller: A Cruel Picture.
Kaj je narobe z Youtubom, da obstaja Youtube Kids, aplikacija ki omogoča bolj varno in preprostejše raziskovanje videoposnetkov, ki so namenjeni otrokom? Kaj vse otroci lahko najdejo na spletu, zakaj se moramo o tem pogovarjati in zakaj podjetja s tem spopadati? Na vprašanja podkasta Odbita do bita je odgovarjal tehnološki novinar Lenart J. Kučić.
Jerneja Ferlež vam v branje priporoča kriminalko Mirta Komela Medsočje, Peter Rezman pa s kresnikom nagrajeni roman Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset in knjigo Venedikta Vasiljeviča Jerofejeva Moskva–Petuški.
Kam vas na izlet pošilja pisatelj, dramatik in igralec Andrej Rozman - Roza?
Tjaša Ristič je doma iz Kranja in je ena najboljših slovenskih karateistk, ki si morda lahko obeta nastop tudi na naslednjih poletnih olimpijskih igrah.
Ko se zazremo v preteklost, pogosto rečemo, da je prihod določenih novih tehnologij spremenil svet. Tudi danes, predvsem ob pompoznih napovedih novih tehnologij, pogosto govorimo, da bo svet odslej drugačen. Pa se svet res spreminja zaradi samih tehnologij? Kaj pa ljudje, ki te tehnologije uporabljajo vsak na svoj način, kakšna je njihova vloga v procesu spreminjanja sveta? Odnos med tehnologijami in ljudmi prevprašujejo antropologi, gospodarstveniki in študenti, ki delujejo na področju digitalnih prihodnosti in so pred kratkim obiskali Ljubljano. O tem, da bodo svet spreminjali ljudje, ne tehnologije, so razmišljali udeleženci simpozija projekta PEOPLE.
Antropolog Dan Podjed z Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in strokovni sodelavec naše Frekvence X se veliko ukvarja tudi s preučevanjem obnašanja na družabnih omrežjih. Za kakovostnejše življenje tako priporoča tudi čiščenje naših pametnih naprav nepotrebnih aplikacij in branje knjige Digitalni minimalizem avtorja Cala Newporta. Ameriški znanstvenik pametne telefone in družabna omrežja primerja s cigaretami, kdor jih je kadil na začetku, je bil moderen in šik, ko so kadili vsi, pa se je kajenje izkazalo za nezdravo početje.
Glasbenica Senidah je včeraj nastopila na odru Fusion festivala Exit in povzročila evforijo pod odrom. V črnem kombinezonu vidno prevelike konfekcije in z masko na ustih je brez cenzure ogrela in pregrela ozračje. Feni so poznali vse njene komade, prepevali so uspešnice, kot sta Sladjana in Mišići … in zdi se, da je po osvojitvi slovenske scene zdaj dokončno osvojila tudi Srbijo in celoten Balkan. Kar niti ne preseneča. Senidah v vsak nastop vloži ogromno energije, tudi slava na Balkanu ni prišla čez noč.
Nik Škrlec je poskušal preseči Guinnessov rekord v sestavljanju rubikovih kock pod vodo. Za podiranje rekorda se je odločil, ker si je od nekdaj želel imeti neki Guinnessov rekord in ga je pritegnil presek spretnosti, ki jih potrebuje pri tej disciplini. Ta namreč zahteva popolno pripravljenost v potapljaškem smislu, hkrati pa tudi nasprotno: zelo hitre in bistre misli.
Osnovnošolci, ki so vključeni v programe Zveze prijateljev mladine Moste-Polje ta teden svoje počitnice preživljajo tako, da ustvarjajo digitalno poezijo, oblikujejo računalniške igre in pišejo programske kode.
Viljem Gogala se je zavestno odločil za življenje na ulici. Petnajst let je po svetu potoval brez denarja in živel od miloščine.
Aseksualnih oseb je v populaciji slab odstotek, mednje spada Erika Schauer, ki pa se tudi redno zaljublja.
Maruša in Mitja se bosta v Poletju v dvoje spraševala: brez česa vse ljudje živijo? Pametnega telefona? Spleta? Denarja? Manca Behrič in Primož Cigler živita brez plastike! Razlog za spremembo življenjskega sloga in odprtje trgovine brez plastične embalaže je predvsem skrb za okolje in zdravje.
Ersilija Jagičić je zelo družabna, čeprav živi brez družabnih omrežij. Številnim prijateljem po svetu pošilja pisma ali jih pokliče s stacionarnim telefonom
Neveljaven email naslov