Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Šest mamic znanstvenic je odprlo svojo Facebook skupino Science Mammas’ Vaccine Forum, v kateri spoštljivo, temeljito in strokovno odgovarjajo na dileme, vprašanja, pomisleke v zvezi s cepljenjem in cepivi.
Šest mamic znanstvenic je odprlo svojo Facebook skupino Science Mammas’ Vaccine Forum, v kateri spoštljivo, temeljito in strokovno odgovarjajo na dileme, vprašanja, pomisleke v zvezi s cepljenjem in cepivi
Družabna omrežja so postala pomemben dejavnik izmenjave mnenj in predvsem podajanja lastnih mnenj, kar se je v času pandemije koronavirusne bolezni izkazalo za težavo, saj se predvsem na Facebooku pojavljajo zapisi, posnetki in skupine, ki brez strokovne podlage, prej samo s čustvenim nabojem, objavljajo neznanstvene, nerelevantne, predvsem pa neresnične informacije o cepivih.
Zdi se, da je skupina mamic znanstvenic Science Mammas’ Vaccine Forum, ki na Facebooku tre znanstvene orehe in podaja z znanostjo podkrepljene odgovore na cepilne zagonetke, svež veter v naši razdeljeni skupnosti. Skupino upravlja zdaj že osem znanstvenic, ki zelo izčrpno odgovarjajo na številna vprašanja.
“V javnosti nekako kroži veliko lažnih novic v zvezi s cepljenjem in zato ljudje velikokrat ne vedo, katere novice so resnične, komu verjeti. Očitno nam zaupajo, v bistvu še same nismo čisto prepričane, zakaj. Je pa res, da se trudimo, da bi odgovori, ki jih dajemo na tej strani, vedno temeljili na najnovejših znanstvenih dognanjih in veljavnih smernicah, ki jih dajejo različna društva bolnikov in zdravniška združenja.” – Nataša Karas Kuželički
Skupina ima danes skoraj deset tisoč članov, tudi same znanstvenice so bile začudene nad eksponentno rastjo članov v skupini, ki se k njim najverjetneje obračajo tudi zaradi spoštljive in jasne komunikacije, ki jo vodijo. Njihov namen ni spreminjati mnenj, ampak podajanje relevantnih informacij, odgovarja Martina Gobec.
"Naš namen ni nekoga prisiliti in prepričati, da se cepi ali ne. Vseeno menimo, da je to odločitev vsakega posameznika. Naš namen je podati informacije, zaradi katerih nekdo dvomi o cepljenju – kaj ga je privedlo do sklepa, da cepljenje zanj ni primerno – potem pa mu poskušamo z argumenti, z znanstvenimi in strokovnimi dokazi pokazati odgovor na njegovo vprašanje. Še vedno pa je od vsakega posameznika odvisno, da se potem odloči, kaj bo s to informacijo naredil."
Martina Gobec, Nataša Karas Kuželički, Tijana Markovič, Simona Jurkovič Mlakar, Jasna Omersel, Lucija Ana Vrščaj
Šest mamic znanstvenic je odprlo svojo Facebook skupino Science Mammas’ Vaccine Forum, v kateri spoštljivo, temeljito in strokovno odgovarjajo na dileme, vprašanja, pomisleke v zvezi s cepljenjem in cepivi.
Šest mamic znanstvenic je odprlo svojo Facebook skupino Science Mammas’ Vaccine Forum, v kateri spoštljivo, temeljito in strokovno odgovarjajo na dileme, vprašanja, pomisleke v zvezi s cepljenjem in cepivi
Družabna omrežja so postala pomemben dejavnik izmenjave mnenj in predvsem podajanja lastnih mnenj, kar se je v času pandemije koronavirusne bolezni izkazalo za težavo, saj se predvsem na Facebooku pojavljajo zapisi, posnetki in skupine, ki brez strokovne podlage, prej samo s čustvenim nabojem, objavljajo neznanstvene, nerelevantne, predvsem pa neresnične informacije o cepivih.
Zdi se, da je skupina mamic znanstvenic Science Mammas’ Vaccine Forum, ki na Facebooku tre znanstvene orehe in podaja z znanostjo podkrepljene odgovore na cepilne zagonetke, svež veter v naši razdeljeni skupnosti. Skupino upravlja zdaj že osem znanstvenic, ki zelo izčrpno odgovarjajo na številna vprašanja.
“V javnosti nekako kroži veliko lažnih novic v zvezi s cepljenjem in zato ljudje velikokrat ne vedo, katere novice so resnične, komu verjeti. Očitno nam zaupajo, v bistvu še same nismo čisto prepričane, zakaj. Je pa res, da se trudimo, da bi odgovori, ki jih dajemo na tej strani, vedno temeljili na najnovejših znanstvenih dognanjih in veljavnih smernicah, ki jih dajejo različna društva bolnikov in zdravniška združenja.” – Nataša Karas Kuželički
Skupina ima danes skoraj deset tisoč članov, tudi same znanstvenice so bile začudene nad eksponentno rastjo članov v skupini, ki se k njim najverjetneje obračajo tudi zaradi spoštljive in jasne komunikacije, ki jo vodijo. Njihov namen ni spreminjati mnenj, ampak podajanje relevantnih informacij, odgovarja Martina Gobec.
"Naš namen ni nekoga prisiliti in prepričati, da se cepi ali ne. Vseeno menimo, da je to odločitev vsakega posameznika. Naš namen je podati informacije, zaradi katerih nekdo dvomi o cepljenju – kaj ga je privedlo do sklepa, da cepljenje zanj ni primerno – potem pa mu poskušamo z argumenti, z znanstvenimi in strokovnimi dokazi pokazati odgovor na njegovo vprašanje. Še vedno pa je od vsakega posameznika odvisno, da se potem odloči, kaj bo s to informacijo naredil."
Martina Gobec, Nataša Karas Kuželički, Tijana Markovič, Simona Jurkovič Mlakar, Jasna Omersel, Lucija Ana Vrščaj
Konec leta 1990 smo se Slovenci poenotili v glasnem in ubranem DA. Takrat je volila tudi igralka Alenka Tetičkovič, ki je na svojih prvih volitvah odločala, ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Pravi, da se spominja zlasti občutka vznemirjenja in želje po spremembah.
Neposrečena, neuporabna in neprivlačna darila niso nič novega. Vsako leto se kdo pritožuje nad stekleno snežno kroglo in drugimi predmeti brez prave uporabne vrednosti. Katero darilo ste potlačili v podzavest in katero na dno omare?
V prazničnem času pošiljamo analogna in digitalna voščila. Za prva se čas izteka, druga lahko oddamo s preprostim klikom. Komunikacijska strateginja in ustvarjalka Vojka Žgavec Clemenz kljub naklonjenosti digitalnim platformam pravi, da na roke napisano in z znamko še vedno zadene naravnost v srce. Kreativka stavi na preprostost, še posebej kritična je do osladnih in kičastih voščil. V prazničnem času, ko je vsega preveč, pa ne le jedače in pijače, je treba skrbno izbirati tudi besede. Prisluhnite njenemu receptu za iskreno in kreativno voščilo!
Drugačne jutranje vesti iz vaših krajev po Sloveniji v decembrski praznični izvedbi Poletja v dvoje na Valu 202. Avtorji: MIha Šalehar, Andrej Karoli, Uršula Zaletelj, Lovro Štanta.
Slovenski raziskovalci so skupaj s kolegi iz tujine na sledi učinkovitemu škropivu! Odkritje v industrijski praksi odpira možnost za razvoj fitofarmacevtskih pripravkov in s tem bolj ciljano zaščito pred nekaterimi rastlinskimi boleznimi. V raziskavi so ugotovili, kako poteka prvi korak poškodb rastlinskih celic, ki jih povzročajo toksični proteini NLP. Pri delu so uporabili lastno znanje o lipidih in proteinih. Raziskavo je objavila prestižna znanstvena revija Science! Pojasnjujeta dr. Vesna Hodnik in dr. Gregor Anderluh.
Predstavljamo skladbo Veter iz Grčije. Skladbo, ki jo je iz vreče potegnil Mariborčan Nino. Nino Vreča.
Kupili smo nov televizor, pridemo domov, se udobno namestimo na kavč in si želimo pogledati našo najljubšo serijo, televizor pa se ne prižge. Praviloma bi vsakdo ob tem takoj pomislil na uveljavljanje garancije, pri tem pa pozabil, da ima pravico do uveljavitve stvarne napake, pravi Matjaž Jakin, svetovalec pri ZPS-ju. To pravico imamo pri nakupu katerega koli izdelka, ki ne deluje, če nima lastnosti, ki bi jih moral imeti, ali kako drugače ni skladen s pogodbo. Pa četudi gre v tem primeru samo za jogurt, ki ni bil pravilno zaprt.
V okviru razpisa Imamo novo glasbo predstavljamo Uršulo Ramoveš in fante z Jazbecove grape ter njihov komad Dobri kamni.
Andrej je prosil sledilce na omrežju Twitter, da zapišejo svojo najljubšo pesem in album iztekajočega se leta. Nabor je bil raznolik in na trenutke čudovit. Pod črto, 99 odstotkov zapisanega Val 202 ponuja v svojih glasbenih opremah, tako, da se zdi, da smo oboji na pravi poti.
Za njegov “projekt” ga je država nagradila s 40 urami družbenokoristnega dela. Dokazal je, kako preprosto je v Sloveniji in Evropi ponarediti klasičen podpis in v diplomi na fakulteti za elektrotehniko iskal praktične rešitve za boljšo zaščito naših dokumentov. Pred časom je stažiral v varnostni službi evropskega parlamenta, kmalu se po ideje in izzive spet odpravlja na Japonsko, v domači gorenjski vasi vodi gasilsko društvo in tudi tam skuša uvesti nove pristope in tehnologije. Florjan Praprotnik je s svojo nenavadno zgodbo zmagal na drugem Znanstvenem slamu, ki ga organizira Znanost na cesti.
Celoten pogovor oddaje Kje pa vas čevelj žuli? - Po azbestu “sosežiganje” nevarnih odpadkov
Cel pogovor s članom uprave Salonita Tomažem Vukom. Tudi o rezultatih monitoringov in tudi o upoštevanju previdnostnega načela in o tem, ali se v Anhovem lahko ponovi Vrhnika.
Rod Stewart je znan po unikatnem hripavem tenorju, v glasbi pa vešče krmari medi čutnimi pop baladami in poskočnim rock’n’roll. Velja za enega najimenitnejših rock vokalistov našega časa. V karieri je presegel število 100 milijonov prodanih albumov, glasbeni svet mu bo tako vedno hvaležen za številne uspešnice, kot so Maggie May, You Wear It Well, Sailing, Tonight’s the Night (Gonna Be Alright), I Don’t Want to Talk About It, Hot Legs, Da Ya Think I’m Sexy.
V naslovu prispevka je samo nekaj pozdravov s katerimi se pri nas izkazuje lepa navada in del osnovne kulture vsakega človeka – pozdravljanje torej. In ker je 21. november svetovni dan pozdrava, je Aleš Smrekar zavil na ljubljansko filozofsko fakulteto in našel sogovornika, ki bi nam o pozdravih znal povedati marsikaj zanimivega.
Neveljaven email naslov