Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Minuli konec tedna je v gorah za sabo pustil črno sled, ugasnilo je šest življenj planincev. Gorske nesreče so se zgodile kljub temu, da že nekaj časa ni snežilo, da se je vreme otoplilo, kar načeloma pomeni, da se sneg preobraža in je nevarnost plazov manjša, kljub temu, da je bilo lepo, sončno vreme in so bile razmere videti idealne. To so primeri, ki potrjujejo, da so razmere v gorah pozimi v vsakem primeru težavne in da jih planinci prepogosto podcenjujejo. Sogovornik: podpredsednik Planinske zveze Slovenije, gornik, izkušeni gorski vodnik, reševalec Martin Šolar.
Razmere v gorah so pozimi v vsakem primeru težavne in planinci jih prepogosto podcenjujejo
Minuli konec tedna je v gorah za sabo pustil črno sled, ugasnilo je šest življenj planincev. Gorske nesreče so se zgodile, čeprav že nekaj časa ni snežilo in se je vreme otoplilo, kar načeloma pomeni, da se sneg preobraža in je nevarnost plazov manjša, čeprav je bilo lepo, sončno vreme in so bile razmere videti idealne. To so primeri, ki potrjujejo, da so razmere v gorah pozimi v vsakem primeru težavne in da jih planinci prepogosto podcenjujejo. Imeti dobro opremo, to namreč ne pomeni imeti izkušnje, ni zagotovilo, da jo bomo znali uporabiti in obvladali težave ter si rešili življenje, pove podpredsednik Planinske zveze Slovenije, gornik, izkušeni gorski vodnik, reševalec Martin Šolar.
"Gore niso stadion, niti telovadnica, kjer odnehamo, če v nekem trenutku ne moremo več. Žal moram poudariti, da je vzpon na Triglav pozimi resen alpinistični vzpon."
Kakšne pa so zdaj razmere v slovenskih gorah? Na kaj morajo biti planinci še posebej pozorni?
"Preobrazba snega je zelo hitra, tudi na dnevni ravni. V zadnjem obdobju smo bili priča inverziji, zato se na višjih legah sneg topi, ima v sebi več vode, ponoči pa začne spet zamrzovati. V takem vremenu nastajajo ledene plošče pod površjem in na samem površju. To lahko povezujemo s tragično nesrečo na Komni."
Omenili smo že opremo – lahko je še tako dobra, ampak če je ne znamo uporabljati, nam prav veliko ne bo pomagala.
"Cepin je treba znati uporabljati. Teorija pravi, da če pravilno ravnaš v prvi sekundi zdrsa, so možnosti, da se ustaviš, zelo dobre."
Kako pa kljub nevarnim razmeram dobro oceniti vzpon in se nanj ustrezno pripraviti ali še pomembneje, kako izbrati ustrezen vrh glede na lastno telesno pripravljenost, da se nesreče v gorah ne bi več dogajale?
"Dnevi so dejansko lepi, nevarnost snežnih plazov je ta čas manjša, zato ljudje radi hodimo v hribe. Priporočal bi cilje, ki za tiste, ki tega ne znajo, ne zahtevajo tehničnega znanja, kar pomeni kopaste vrhove, z odprtimi, nestrmimi področji. Lahko rečem nad Pokljuko Blejska koča ali morda proti Blejski peči. Tudi pristop na Komno ni tako zahteven, treba pa je paziti. Ne smemo se prehitro sprostiti. Naša tura je končana šele v dolini, ne na vrhu pri koči. Ne smemo dopustiti, da nas ujame tema, načrtujemo turo tako, da smo najpozneje ob 15.00 nazaj pri avtu oziroma na izhodišču."
Več o pomembnosti varnih razmer v gorah smo že poročali. Tukaj.
Minuli konec tedna je v gorah za sabo pustil črno sled, ugasnilo je šest življenj planincev. Gorske nesreče so se zgodile kljub temu, da že nekaj časa ni snežilo, da se je vreme otoplilo, kar načeloma pomeni, da se sneg preobraža in je nevarnost plazov manjša, kljub temu, da je bilo lepo, sončno vreme in so bile razmere videti idealne. To so primeri, ki potrjujejo, da so razmere v gorah pozimi v vsakem primeru težavne in da jih planinci prepogosto podcenjujejo. Sogovornik: podpredsednik Planinske zveze Slovenije, gornik, izkušeni gorski vodnik, reševalec Martin Šolar.
Razmere v gorah so pozimi v vsakem primeru težavne in planinci jih prepogosto podcenjujejo
Minuli konec tedna je v gorah za sabo pustil črno sled, ugasnilo je šest življenj planincev. Gorske nesreče so se zgodile, čeprav že nekaj časa ni snežilo in se je vreme otoplilo, kar načeloma pomeni, da se sneg preobraža in je nevarnost plazov manjša, čeprav je bilo lepo, sončno vreme in so bile razmere videti idealne. To so primeri, ki potrjujejo, da so razmere v gorah pozimi v vsakem primeru težavne in da jih planinci prepogosto podcenjujejo. Imeti dobro opremo, to namreč ne pomeni imeti izkušnje, ni zagotovilo, da jo bomo znali uporabiti in obvladali težave ter si rešili življenje, pove podpredsednik Planinske zveze Slovenije, gornik, izkušeni gorski vodnik, reševalec Martin Šolar.
"Gore niso stadion, niti telovadnica, kjer odnehamo, če v nekem trenutku ne moremo več. Žal moram poudariti, da je vzpon na Triglav pozimi resen alpinistični vzpon."
Kakšne pa so zdaj razmere v slovenskih gorah? Na kaj morajo biti planinci še posebej pozorni?
"Preobrazba snega je zelo hitra, tudi na dnevni ravni. V zadnjem obdobju smo bili priča inverziji, zato se na višjih legah sneg topi, ima v sebi več vode, ponoči pa začne spet zamrzovati. V takem vremenu nastajajo ledene plošče pod površjem in na samem površju. To lahko povezujemo s tragično nesrečo na Komni."
Omenili smo že opremo – lahko je še tako dobra, ampak če je ne znamo uporabljati, nam prav veliko ne bo pomagala.
"Cepin je treba znati uporabljati. Teorija pravi, da če pravilno ravnaš v prvi sekundi zdrsa, so možnosti, da se ustaviš, zelo dobre."
Kako pa kljub nevarnim razmeram dobro oceniti vzpon in se nanj ustrezno pripraviti ali še pomembneje, kako izbrati ustrezen vrh glede na lastno telesno pripravljenost, da se nesreče v gorah ne bi več dogajale?
"Dnevi so dejansko lepi, nevarnost snežnih plazov je ta čas manjša, zato ljudje radi hodimo v hribe. Priporočal bi cilje, ki za tiste, ki tega ne znajo, ne zahtevajo tehničnega znanja, kar pomeni kopaste vrhove, z odprtimi, nestrmimi področji. Lahko rečem nad Pokljuko Blejska koča ali morda proti Blejski peči. Tudi pristop na Komno ni tako zahteven, treba pa je paziti. Ne smemo se prehitro sprostiti. Naša tura je končana šele v dolini, ne na vrhu pri koči. Ne smemo dopustiti, da nas ujame tema, načrtujemo turo tako, da smo najpozneje ob 15.00 nazaj pri avtu oziroma na izhodišču."
Več o pomembnosti varnih razmer v gorah smo že poročali. Tukaj.
Jerneja Jošar, diplomirana agronominja ima drugačno mnenje o vrtnarjenju, kot ga poznamo iz starih knjig in običajev. Zavzema se za to, da bi ga ljudem približala, saj mnogim še vedno predstavlja muko.
Opis: Kako srbeče pete v planinskih čevljih prepričati, da ostanejo doma in kako tudi sedaj ohranjati planinsko kondicijo? Idej za delo doma je ogromno, pa tudi splošno fizično kondicijo se da vzdrževati v vseh pogojih. Nekaj nam jih je povedal Matjaž Šerkezi, aplinist, gorski reševalec in sodelavec Planinske zveze Slovenije.
Boštjan Gorenc Pižama bo v naslednjih dneh na svojstven način predstavljal posebnosti izbranih del naših največjih pesnikov in pisateljev.
Simon Purger, učitelj iz Polhovega Gradca na portalu YouTube deli predavanja zgodovine in geografije za svoje učence
Temperature že redno vztrajajo pri dvomestnih številih, med drevesi je vsak dan več cvetočih krasotic, spet se sliši čebljanje ptic in brenčanje čebel. Pomlad je skratka tu, le da temu letos zaradi glave v ‘koronaoblaku’ posvečamo manj pozornosti. O tem, kako se je pomlad napovedala letos, bomo poklepetali z dvema, ki naravi budno sledita ne glede na letni čas. O ptičjih povratnikih bo več povedal biolog Dušan Klenovšek iz Kozjanskega parka, o cvetoči predstavi, ki smo ji lahko priča zunaj, pa botanik dr. Jože Bavcon in ljubljanskega Botaničnega vrta.
V zavodu Vsak in društvu Duh časa zbirajo računalnike in opremo za socialno ogrožene otroke. Takih šolarjev je več kot 700
V Srbiji je policija ta teden aretirala novinarko Ano Lalić, ki je objavila pričevanja zdravnikov iz Novega Sada o pomanjkanju zaščitne oreme in informacij za zaposlene v Kliničnem centru Vojvodina. Ob uvedbi izrednih razmer je vlada dobila mnoga nova pooblastila in kritične glasove skuša utišati na različne načine, poroča naš dopisnik Boštjan Anžin.
Angleški glasbenik Frank Turner, ki smo ga v Sloveniji lahko slišali že večkrat, je pojasnil položaj, v katerem so se ob epidemiji koronavirusa znašli glasbeniki.
Miha Šalehar je v Švico poklical Mirana Ališiča. “V Švici je nedeljsko vzdušje. V primerjavi s Slovenijo, kolikor lahko spremljam, je tu promet nekoliko bolj živahen, ljudje še vedno delno hodijo v službe. Vrtci do 4. leta starost še delujejo. To so zasebni vrtci in država želi, da ostanejo odprti.”
Tinkara Kovač pravi, da je izbrala flavto, ker si ni znala predstavljati, da bi na šolskem izletu na zadnjih sedežih avtobusa igrala kontrabas ali harfo. V teh dneh jo veliko igra, tudi poučuje na daljavo.
Ob nujnih ukrepih za zajezitev širitve novega koronavirusa in prepovedi dejavnosti je brez dela in mesečnega zaslužka ostalo veliko ljudi različnih panog. Eden od naših sogovornikov celo pravi, da z epidemijo koronavirusne bolezni 19 postaja vse večja tudi epidemija nezakonitosti delodajalcev. Iz Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije opozarjajo, da so bili nekateri tuji delavci, ki so bili v Sloveniji zaposleni v gostinstvu, prisiljeni podpisati sporazumne odpovedi delovnega razmerja ali sporazumne odsotnosti z delovnega mesta brez nadomestila plače. Kako pa je s slovenskimi državljani, ki so bili zaposleni v Avstriji in prav tako izgubili zaposlitev? Naši sogovorniki so: Robert Vavh, regionalni predstavnik Sindikata delavcev migrantov za Koroško, Mirela Žnidarec, sekretarka OO ZSSS Gorenjska, Mojca Krašovec, direktorica Sava hotelov Bled, Goran Lukić, predsednik Društva za zagovorništvo ranljivih skupin – Delavske svetovalnice.
Barbara Šešet, učiteljica angleščine na OŠ Raka pri Krškem o tem, kako učitelji na novo odkrivajo sodobne načine poučevanja in kako se z znjimi spoprijemajo
Številni muzeji so pripravili virtualne predstavitve svojih zbirk, natečaje in organizirajo spletna druženja. Kakšna je naša ponudba? Poklicali smo v Etnografski in Tehniški muzej Slovenije ter Gorenjski muzej
Nedelje so običajno za to, da so družine skupaj, da dlje poležavajo, da so na sporedu risanke in da v dopoldne omamno diši po kavi. Zadnje čase pa dnevi izgubljajo značaj, podobni so eden drugemu, lahko bi rekli, da je kar vsak dan po malem podoben nedelji. To je lahko priložnost za krepitev družinskih vezi, a terja po drugi strani tudi dobro organizacijo, ustvarjalnost in tudi obilo strpnosti. Kako se s socialno izolacijo spopadajo velike družine? Poklicali bomo v okolico Kranja, kjer živi družina Pavec s šestimi otroki. Z nami bo Ana Pavec, mama šestih otrok, prevajalka in samostojna podjetnica.
Neveljaven email naslov