Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Minuli teden so v Veliki Britaniji pričeli s 6-mesečnim pilotnim projektom, kjer delodajalci zaposlenim ponudijo možnost 4-dnevnega delovnega tedna. Raziskavo so kar 5 let že izvajali na Islandiji, kjer se je več kot 2500 delavcev in prek 100 delodajalcev odločilo, da delovne ure omejijo na 35 ur, v nasprotju s prvotnimi 40. na teden.
Pogovarjali smo se z idejno vodjo projekta Charlotte Lockhart, izvršno direktorico podjetja 4 Day Week Global, in dr. Evo Boštjančič, psihologinjo in profesorico na Oddelku za psihologijo Filozofske fakulete v Ljubljani.
S poskusnim projektom 4-dnevnega delovnega tedna so po zgledu Islandije začeli v Veliki Britaniji, pri nas idejo za zdaj le raziskujejo
Prejšnji teden so v Veliki Britaniji začeli 6-mesečni poskusni projekt, kjer delodajalci zaposlenim ponudijo možnost 4-dnevnega delovnega tedna. Napovedujejo, da bo pri raziskavi tam sodelovalo 30 podjetij, na Otoku pa niso prvi, ki so se odločili za preizkus nove prakse dela. Raziskavo so kar pet let izvajali na Islandiji, kjer se je več kot 2500 delavcev in več kot sto delodajalcev odločilo, da delovne ure omejijo na 35 ur, v nasprotju s prvotnimi 40 na teden. Na vrhuncu je v poskusu sodelovalo približno 1,3 odstotka upravičenega prebivalstva države.
"Vsi začenjamo razumeti, da ne moremo delati tako, kot smo delali pretekla desetletja. Mlajše generacije se učijo, da ne bodo delale na enak način kot mi. Milenijci so opazovali, kako so delali njihovi starši in stari starši, in si rekli: Nočemo delati tako. Zavoljo dela nočem načenjati svojega zdravja, z njim nočem uničevati planeta, pričakujem ravnovesje spolov na delovnem mestu. Mlajši kader ima veliko višja pričakovanja od nas starejših. In krivično se mi zdi, ko jim očitamo, da nočejo tako trdo in dolgo delati. Sama sem vesela zanje in za njihov uvid, da nam dolge ure v pisarnah niso prinesle ničesar dobrega." – Charlotte Lockhart, izvršna direktorica podjetja 4 Day Week Global
Eksperiment so pred tem izvedli tudi v nekaterih drugih državah, recimo na Islandiji. Kako daleč je od tega, da bi ideja zaživela tudi pri nas v Sloveniji? Poleti leta 2020 se je končala raziskava Oddelka za psihologijo dela na Filozofski fakulteti, pri kateri so v slovenskem podjetju iz severovzhoda Slovenije v manjšem kolektivu začeli uvajati 6-urni delovnik in merili zadovoljstvo z življenjem in delom.
"Zdi se mi, da je starejša generacija razmeroma utrujena in bi jim to prav prišlo, mlada generacija pa živi fleksibilnost. Lahko bi se zgodilo, da bi to bila voda na mlin mlajše generacije." – dr. Eva Boštjančič, psihologinja in profesorica na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani
Minuli teden so v Veliki Britaniji pričeli s 6-mesečnim pilotnim projektom, kjer delodajalci zaposlenim ponudijo možnost 4-dnevnega delovnega tedna. Raziskavo so kar 5 let že izvajali na Islandiji, kjer se je več kot 2500 delavcev in prek 100 delodajalcev odločilo, da delovne ure omejijo na 35 ur, v nasprotju s prvotnimi 40. na teden.
Pogovarjali smo se z idejno vodjo projekta Charlotte Lockhart, izvršno direktorico podjetja 4 Day Week Global, in dr. Evo Boštjančič, psihologinjo in profesorico na Oddelku za psihologijo Filozofske fakulete v Ljubljani.
S poskusnim projektom 4-dnevnega delovnega tedna so po zgledu Islandije začeli v Veliki Britaniji, pri nas idejo za zdaj le raziskujejo
Prejšnji teden so v Veliki Britaniji začeli 6-mesečni poskusni projekt, kjer delodajalci zaposlenim ponudijo možnost 4-dnevnega delovnega tedna. Napovedujejo, da bo pri raziskavi tam sodelovalo 30 podjetij, na Otoku pa niso prvi, ki so se odločili za preizkus nove prakse dela. Raziskavo so kar pet let izvajali na Islandiji, kjer se je več kot 2500 delavcev in več kot sto delodajalcev odločilo, da delovne ure omejijo na 35 ur, v nasprotju s prvotnimi 40 na teden. Na vrhuncu je v poskusu sodelovalo približno 1,3 odstotka upravičenega prebivalstva države.
"Vsi začenjamo razumeti, da ne moremo delati tako, kot smo delali pretekla desetletja. Mlajše generacije se učijo, da ne bodo delale na enak način kot mi. Milenijci so opazovali, kako so delali njihovi starši in stari starši, in si rekli: Nočemo delati tako. Zavoljo dela nočem načenjati svojega zdravja, z njim nočem uničevati planeta, pričakujem ravnovesje spolov na delovnem mestu. Mlajši kader ima veliko višja pričakovanja od nas starejših. In krivično se mi zdi, ko jim očitamo, da nočejo tako trdo in dolgo delati. Sama sem vesela zanje in za njihov uvid, da nam dolge ure v pisarnah niso prinesle ničesar dobrega." – Charlotte Lockhart, izvršna direktorica podjetja 4 Day Week Global
Eksperiment so pred tem izvedli tudi v nekaterih drugih državah, recimo na Islandiji. Kako daleč je od tega, da bi ideja zaživela tudi pri nas v Sloveniji? Poleti leta 2020 se je končala raziskava Oddelka za psihologijo dela na Filozofski fakulteti, pri kateri so v slovenskem podjetju iz severovzhoda Slovenije v manjšem kolektivu začeli uvajati 6-urni delovnik in merili zadovoljstvo z življenjem in delom.
"Zdi se mi, da je starejša generacija razmeroma utrujena in bi jim to prav prišlo, mlada generacija pa živi fleksibilnost. Lahko bi se zgodilo, da bi to bila voda na mlin mlajše generacije." – dr. Eva Boštjančič, psihologinja in profesorica na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani
Aljaž Celarc in Eva Pavlič Seifert sta 31-letna videasta, ki sta se po petih letih izkušenj v tujini odločila, da se spet vrneta domov, v Slovenijo. A nista najela stanovanja v Ljubljani, niti ne garsonjere v Kopru. Kupila sta staro, leseno hišo v Novem Kotu, na 800 metrov visoki planoti nad reko Čabranko. Vas skupaj šteje 30 prebivalcev in je do prvega hipermarketa oddaljena 35 kilometrov. V dveh letih sta hišo sama prenovila, dosegla polovično samooskrbo in se lotila projekta Hiša Mandrova, s katerim želita oživiti kulturno dediščino, kulturni turizem in izobraziti mlajše rodove o regenerativnem kmetijstvu in uporabi lesa. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska Unija. Če imata za Aljaža in Evo še kakšno vprašanje, jima ga lahko zastavita na njunem Facebook profilu Hiša Mandrova.
Kljub temu, da je vlada nastope duhovnikom odprla, preden lahko nastopijo tudi drugi, ki bi v teh časih radi nastopali, se tokrat pogovorjamo z župnikom novega kova. Njegove maše na daljavo so v preteklih tednih rušile rekorde gledanosti. Martinu Golobu bi lahko rekli tudi farški influencer.
"Odrasli" smo se hitro navadili novih omejitev in restrikcij, obstaja pa populacija, ki še vedno verjame, da je pravilen odgovor na vprašanje, kje boš za novo leto, ključen za eksistenco. Najstniki. Mladost je norost, čez vodo skače, kjer je most. Kakor so se znašle naše babice v okupirani Ljubljani, se bo mularija znašla tudi letos, ko gre vse narobe in so jim vsi za petami. Vprašali smo jih, kako. Radijski priročnik za starše.
Tradicionalna prireditev Ime leta, ki vsako leto decembra zaokrožuje celoletna projekta Ime tedna in Ime meseca, bo letos v sredo, 23. decembra 2020, potekala nekoliko bolj netradicionalno. Celodnevni posebni radijski program, ki ga bo vodil Rok Kužel, bo posvečen letošnjim dvanajstim nominirancem za ime leta. Ob 16.30 bo sledil koncert v živo Vlada Kreslina, ki ga bomo lahko spremljali tudi v videoprenosu na val202.si. Po koncertu bo sledila slavnostna razglasitev imena leta in prvi intervju z zmagovalko ali zmagovalcem.
Na današnji dan bi svojih 80 let praznoval eden izmed najkontroverznejših modernih skladateljev, kitarist, pevec, vodja benda in borec proti cenzuri ter oster kritik glasbene industrije Frank Zappa. V svoji karieri je izdal 62 albumov, še 53 jih je bilo izdanih posthumno, po letu 1993, ko je umrl za rakom na prostati. Frank Zappa je bil večkrat nominiran za grammyja, leta 1988 pa ga je prejel za najboljši rock instrumentalni nastop na albumu Jazz From Hell. Po smrti je dobil svoje mesto v Rock and Roll Hall of Fame, podelili so mu tudi grammyja za življenjsko delo. Tudi revija Rolling Stone ga je uvrstila na lestvico stotih najboljših glasbenikov vseh časov. Novembra letos je ob 80. obletnici rojstva izšel tudi nov dokumentarni film o njegovem življenju in delu Zappa. Foto: Bill Gubbins
Klara Širovnik, Jaka Smerkolj Simoneti in Luka Volk so razmišljali o medijih in odločevalcih, o spremembah v družbi in osebnih izkušnjah spopadanja z epidemijo. Kako konkretno so sprejeti ukrepi za obvladovanje koronavirusa vplivali na mlade? Kako so doživljali politične in druge pritiske na medije in kulturni sektor? Kako je zapiranje javnega življenja vplivalo na njihovo delo in izobraževanje? Kaj si želijo in česa ne v letu 2021? Kaj so ta hip največja bremena družbe in za kaj bi se morali odločeneje boriti?
Matej Peljhan je mladost preživel na Colu, danes živi v Ljubljani. Po poklicu je klinični psiholog z zasebno prakso. V otroštvu je doživel nezgodo z ubojnim sredstvom iz druge svetovne vojne in postal invalid, brez desne roke in očesa. Kljub vsemu je uspešno dokončal študij in si ustvaril družino, ves čas je aktiven športnik. Pred leti se je navdušil za fotografijo in hitro opozoril nase z inovativnimi pristopi. Za serijo fotografij z naslovom Mali princ, oziroma za istoimenski kratki film, je leta 2015 na Festivalu slovenskega filma prejel Vesno za posebne dosežke. Fotografijo uporablja tudi kot terapevtski pripomoček, je soustanovitelj Zavoda za fotografsko terapijo. Pred kratkim je predstavil serijo fotografij o koronakrizi, s katero na zanimiv in slikovit način predstavlja naše soočanje s pandemijo. Ob nedavnem obisku v rodnem Colu, ga je na klepet povabil Sandi Škvarč.
Kmetovalka Andreja Hribovšek ne beži v naravo, saj z njo živi. Ni je prizadelo zaprtje trgovin ali javnega prometa. Z zelenjavo je samooskrbna, moko kupuje v mlinu in peče kruh, v trgovino pa gre enkrat tedensko.
Pia Pavletić in Jerneja Lednik sta dijakinji, ki vsak dan po pouku (na daljavo) priskočita na pomoč zdravstvenemu osebju v Domu sv. Jožefa v Celju, kjer skrbita za oskrbovance, ki so okuženi s koronavirusom.
Kuhar Jure Lončar iz vrtca Mladi rod je Mitji Pečku in Uršuli Zaletelj zaupal recept za jogurtovo strjenko, ki je v vrtcu pravi hit.
Preverite svoje poznavanje filmov! Pripravili smo najbolj znane citate in dialoge. V slovenščini. Kako dobro poznate tiste, ki jih vsi poznamo?
Preverite svoje poznavanje filmov! Pripravili smo najbolj znane citate in dialoge. V slovenščini. Kako dobro poznate tiste, ki jih vsi poznamo?
Med tem ko učilnice in igralnice bolj kot ne samevajo, lonci v šolskih in vrtčevskih kuhinjah še vedno ropotajo, saj kuharji ne počivajo.
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Neveljaven email naslov