Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letos mineva 70 let od ene najhujših zim zadnjega stoletja. V nižinskih predelih Slovenije je namreč leta 1952 zapadlo največ snega, odkar so sredi 19. stoletja začeli z meteorološkimi merjenji. Prav te dni, med 13. in 15. februarjem, je nepretrgoma snežilo kar 50 ur. Skupaj z novozapadlim snegom je bela odeja tudi v dolinah merila več kot dva metra. Še posebej hudo je bilo v Posočju, kjer je v snežnih plazovih življenje izgubilo 14 domačinov, gospodarska škoda je bila ogromna. Takratna vlada je odredila celo mobilizacijo. Vest o nesreči se je razširila po vsej Jugoslaviji, kjer so začeli zbirati denarno pomoč. Zanimivosti iz arhivov in spomine na snežno katastrofo leta 1952 je združila Mariša Bizjak.
Letos mineva točno 70 let od ene najhujših zim zadnjega stoletja
V nižinskih predelih Slovenije je namreč leta 1952 zapadlo največ snega, odkar so sredi 19. stoletja začeli z meteorološkimi merjenji. Prav te dni, med 13. in 15. februarjem, je nepretrgoma snežilo kar 50 ur. Skupaj z novozapadlim snegom je bela odeja tudi v dolinah merila več kot dva metra. Še posebej hudo je bilo v Posočju, kjer je v snežnih plazovih življenje izgubilo 14 domačinov, gospodarska škoda je bila ogromna. Takratna vlada je odredila celo mobilizacijo. Vest o nesreči se je razširila po vsej Jugoslaviji, kjer so začeli zbirati denarno pomoč. Združili smo nekaj zanimivosti iz arhivov in spomine na to snežno katastrofo.
"Jaz sem imel leta 1952 pet let. Ampak se vseeno nekaj spominjam. Bil je sneg, potem je padal dež in dvakrat je zagrmelo. Potem pa so začele padat 'hlače', debele snežinke. Nato je začel droben sneg. Rekli so, da je šel tri dni in tri noči. Tu za hišo smo imeli hlev s pločevino in z bratom sva se igrala. Vse hiše so imele polne hleve živine, tako da smo naredili tunel, da smo lahko peljali ven gnoj dnevno, ampak ga je bilo polno dvorišče." - Mirko Kurinčič iz Drežnice
Letos mineva 70 let od ene najhujših zim zadnjega stoletja. V nižinskih predelih Slovenije je namreč leta 1952 zapadlo največ snega, odkar so sredi 19. stoletja začeli z meteorološkimi merjenji. Prav te dni, med 13. in 15. februarjem, je nepretrgoma snežilo kar 50 ur. Skupaj z novozapadlim snegom je bela odeja tudi v dolinah merila več kot dva metra. Še posebej hudo je bilo v Posočju, kjer je v snežnih plazovih življenje izgubilo 14 domačinov, gospodarska škoda je bila ogromna. Takratna vlada je odredila celo mobilizacijo. Vest o nesreči se je razširila po vsej Jugoslaviji, kjer so začeli zbirati denarno pomoč. Zanimivosti iz arhivov in spomine na snežno katastrofo leta 1952 je združila Mariša Bizjak.
Letos mineva točno 70 let od ene najhujših zim zadnjega stoletja
V nižinskih predelih Slovenije je namreč leta 1952 zapadlo največ snega, odkar so sredi 19. stoletja začeli z meteorološkimi merjenji. Prav te dni, med 13. in 15. februarjem, je nepretrgoma snežilo kar 50 ur. Skupaj z novozapadlim snegom je bela odeja tudi v dolinah merila več kot dva metra. Še posebej hudo je bilo v Posočju, kjer je v snežnih plazovih življenje izgubilo 14 domačinov, gospodarska škoda je bila ogromna. Takratna vlada je odredila celo mobilizacijo. Vest o nesreči se je razširila po vsej Jugoslaviji, kjer so začeli zbirati denarno pomoč. Združili smo nekaj zanimivosti iz arhivov in spomine na to snežno katastrofo.
"Jaz sem imel leta 1952 pet let. Ampak se vseeno nekaj spominjam. Bil je sneg, potem je padal dež in dvakrat je zagrmelo. Potem pa so začele padat 'hlače', debele snežinke. Nato je začel droben sneg. Rekli so, da je šel tri dni in tri noči. Tu za hišo smo imeli hlev s pločevino in z bratom sva se igrala. Vse hiše so imele polne hleve živine, tako da smo naredili tunel, da smo lahko peljali ven gnoj dnevno, ampak ga je bilo polno dvorišče." - Mirko Kurinčič iz Drežnice
Pregled in napoved festivalov v drugem delu poletne sezone - ozremo se čez mejo in pregledamo atraktivne lokacije.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini tokratnega Drugega vala nadaljujemo s predstavitvijo albuma Divide & Exit nergaškega postpunk-rapovskega dua Sleaford Mods iz Nottinghama, z industrial-eksperimentalno ploščo Wölfli’s Nightmare pa vstopamo v zono somraka švicarskega projekta Sudden Infant. Tretji del Drugega vala bo zapolnila glasba s tretjega dela projekta The Jeffrey Lee Pierce Session. Na ploščku Axels & Sockets manj znane pesmi prezgodaj umrlega vodje skupine The Gun Club izvaja vrsta eminentnih glasbenikov, glasbenic, pevk in pevcev – Iggy Pop, Nick Cave, Thurston Moore, Deborah Harry, Andrea Schroeder, Mark Lanegan, Mark Stewart, Hugo Race in drugi.
Po sprehodu po domači festivalski krajini prejšnji teden tokrat nadaljujemo pregled za našimi mejami, saj bomo dve oddaji namenili pregledu glavnih tujih destinacij na zemljevidu glasbenih romarjev. Danes bomo na koledarju prečrtali junij in prvo polovico julija.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. Drugo tretjino Drugega vala bo zapolnila tribalna urbana rockovska godba švedske zasedbe The Skull Defekts z njihovega novega albuma Dances in Dreams of the Known Unknown, na katerem se ji je pridružil Daniel Higgs iz ameriških Lungfish. Preostali delež bo zapolnil jezni nergaški postpunk-rap nottinghamskega dua Sleaford Mods z novega albuma Divide & Exit, ki že velja za eno najbolj vročih plošč na britanskem otočju. V tretjem delu najprej zahrumijo dekleta, Savages so namreč objavile koncertni maksi singel. Wovenhand oziroma David Eugene Edwards je iz akustičnega projekta prešel v elektrificiran, skoraj hard-rockovski folk bend. Album Refractory Obdurate še vedno prežemajo versko goreča besedila. Vmes vskoči pevka EMA, oziroma Erika M Anderson z albumom The Future’s Void.
V posebnem predfestivalskem terminu vam približuje dogajanje na domačih festivalskih odrih to poletje.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in druga koncertna dogajanja. V drugi tretjini oddaje se posvečamo letošnji jubilejni 30. Drugi godbi. V tretjem delu so soočimo z novo godbo neuničljivih Swans.
Tess Vonck je 27-letna belgijska novinarka, ki prihaja iz srca Evrope - Bruslja. Pred evropskimi volitvami se je odločila preveriti, če je generacija Y res tako apatična, kot se govori. Odpravila se je na tri mesece dolgo potovanje po kavčih mladih v vseh 28-ih evropskih prestolnicah in zdaj trdi, da mladi nikakor niso apatični, le izogibajo se tradicionalni politični participaciji.
Kolo je lahko tista odvečna stvar v kotu garaže, na kateri se nabira prah, lahko je le prevozno sredstvo za nujne primere, lahko pa je tudi podaljšek telesa. Društvo Muslauf se že 6 let posveča gojenju kulture kolesarjenja, tega pa se lotevajo v prvi vrsti z drugačnimi kolesi, ki zahtevajo drugačen način vožnje. Kaj je tako posebnega pri muslaufu?
Praznik dela je za okoli 13.000 Slovencev, ki delajo v Avstriji, delovni dan. Iz Pomurja, kjer je brezposelnih več kot 9.000 ljudi, glede na skoraj 20 % delež gre za najvišjo stopnjo brezposelnosti v državi, mnogi služijo svoj vsakdanji kruh v sosednji Avstriji. Takih je med vsemi, ki delajo v tujini, kar 85 odstotkov.
Ob težavni situaciji na trgu dela je za mnoge mlade edina rešitev kreativnost in iznajdljivost. Dokaz, da lahko hobi preraste tudi v poslovno priložnost, so člani društva Muslauf, ki so iz svoje ljubezni do koles razvili kolesarsko delavnico Musverks.
Neveljaven email naslov