Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaradi nesmiselne vojne, njenih posledic in pretrganih stikov s svetom so se s protestnim pismom oglasili tudi ruski znanstveniki. Na spletni strani, kjer je objavljen njihov oster protivojni protest, piše, da nenehno prejemajo nove podpise, ki jih na seznam dodajajo, kolikor je mogoče hitro in da je podpisnikov že več kot 5360. Tatjana Pirc se je pogovarjala z enim izmed njih.
O protestnem pismu ruskih znanstvenikov, odzivih in podpisnikih pripoveduje astrofizik prof. dr. Sergej B. Popov z moskovske državne univerze
Ruski znanstveniki in znanstveni novinarji v pismu izražajo oster protest proti vojni, ki jo je Rusija zanetila na ozemlju Ukrajine. Poudarjajo, da se je Rusija obsodila na mednarodno izolacijo, zaradi katere tudi znanstveniki ne bodo mogli več normalno opravljati svojega dela, ki si ga brez sodelovanja s kolegi iz drugih držav ne morejo predstavljati. Ruski znanstveniki so ogorčeni, ker je njihova država, ki je imela tako pomembno vlogo pri zmagi nad nacizom, povzročiteljica nove vojne na evropski celini. Protestno pismo končujejo z besedami: "Zahtevamo takojšnjo ustavitev vseh vojaških operacij, uperjenih proti Ukrajini, zahtevamo spoštovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti ukrajinske države. Zahtevamo mir!"
Astrofizik, prof. doktor Sergej Popov z moskovske državne univerze Lomonosov, ki je tudi podpisnik tega protestnega pisma, pravi, da želijo znanstveniki sodelovati v prizadevanjih za ustavitev vojne.
"Po protestih, ki potekajo na moskovskih ulicah, beremo novice o aretacijah znanstvenikov, znanstvenih novinarjev in piscev, ki nasprotujejo vojni. Aretirali so tudi slavnega biologa Giorgija Bazikina. Ljudje s podpisom takih protestnih pisem pokažejo, da niso na strani sil, ki so napadle Ukrajino."
Ko našteva razloge, zakaj ruski znanstveniki množično podpisujejo protestno pismo, dr. Popov poudarja, da imajo znanstveniki posebno odgovornost, saj so bolj informirani o vsem, kar se dogaja. Pomembno je, da domača in svetovna javnost slišita njihov glas. Ko je Sergej Popov podpisal pismo, ni razmišljal o tem, da se bodo sankcije dotaknile tudi znanosti. Zdaj se to že dogaja. Popov razume kolege po svetu, ki so zaradi vojne pretrgali stike z ruskimi znanstveniki.
"Tudi to je razlog, da kot izobraženi državljani Rusije podpisujemo pisma, da protestiramo in se udeležujemo protivojnih dejavnosti. Znanstveniki s tem pokažemo, da smo odgovorni za prihodnost, da želimo delati v normalni, civilizirani družbi, ki je del mednarodne skupnosti."
Profesor Sergej Popov pravi, da so mu kolegi iz številnih držav poslali veliko pozitivnih sporočil o protestnem pismu, tudi znanstveniki iz Ukrajine, ki cenijo to podporo. Popov dodaja, da je podpis pisma njihov skromni prispevek, ne glede na posledice, ki lahko čakajo podpisnike. Sergej Popov še dodaja, da ga zelo veseli, ker novico o protestnem pismu ruskih znanstvenikov objavljajo ugledne znanstvene revije z vsega sveta. Nekateri njegovi ruski kolegi, ki ne razumejo razmer, pa nad pismom niso navdušeni, pravi Popov, ki pojasnjuje, da so tudi znanstveniki lahko žrtve večletne intenzivne državne propagande, ki se ji je težko upreti.
"Še vedno čakamo, kaj bo storila ruska akademija znanosti, med podpisniki protestnega pisma je namreč tudi kakšnih sto ruskih akademikov, kar je po mojem mnenju veliko, če upoštevamo, da so akademiki večinoma precej konservativni."
Rusko-ameriški biolog Eugene Koonin, zelo znan in ugleden znanstvenik, ki živi in dela v Združenih državah Amerike, je član obeh akademij znanosti, ameriške in ruske. Po vojaškem napadu Rusije na Ukrajino je na predsednika ruske akademije naslovil javno pismo, v katerem piše, da bo izstopil, če se akademija ne bo postavila proti vojni.
Zaradi nesmiselne vojne, njenih posledic in pretrganih stikov s svetom so se s protestnim pismom oglasili tudi ruski znanstveniki. Na spletni strani, kjer je objavljen njihov oster protivojni protest, piše, da nenehno prejemajo nove podpise, ki jih na seznam dodajajo, kolikor je mogoče hitro in da je podpisnikov že več kot 5360. Tatjana Pirc se je pogovarjala z enim izmed njih.
O protestnem pismu ruskih znanstvenikov, odzivih in podpisnikih pripoveduje astrofizik prof. dr. Sergej B. Popov z moskovske državne univerze
Ruski znanstveniki in znanstveni novinarji v pismu izražajo oster protest proti vojni, ki jo je Rusija zanetila na ozemlju Ukrajine. Poudarjajo, da se je Rusija obsodila na mednarodno izolacijo, zaradi katere tudi znanstveniki ne bodo mogli več normalno opravljati svojega dela, ki si ga brez sodelovanja s kolegi iz drugih držav ne morejo predstavljati. Ruski znanstveniki so ogorčeni, ker je njihova država, ki je imela tako pomembno vlogo pri zmagi nad nacizom, povzročiteljica nove vojne na evropski celini. Protestno pismo končujejo z besedami: "Zahtevamo takojšnjo ustavitev vseh vojaških operacij, uperjenih proti Ukrajini, zahtevamo spoštovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti ukrajinske države. Zahtevamo mir!"
Astrofizik, prof. doktor Sergej Popov z moskovske državne univerze Lomonosov, ki je tudi podpisnik tega protestnega pisma, pravi, da želijo znanstveniki sodelovati v prizadevanjih za ustavitev vojne.
"Po protestih, ki potekajo na moskovskih ulicah, beremo novice o aretacijah znanstvenikov, znanstvenih novinarjev in piscev, ki nasprotujejo vojni. Aretirali so tudi slavnega biologa Giorgija Bazikina. Ljudje s podpisom takih protestnih pisem pokažejo, da niso na strani sil, ki so napadle Ukrajino."
Ko našteva razloge, zakaj ruski znanstveniki množično podpisujejo protestno pismo, dr. Popov poudarja, da imajo znanstveniki posebno odgovornost, saj so bolj informirani o vsem, kar se dogaja. Pomembno je, da domača in svetovna javnost slišita njihov glas. Ko je Sergej Popov podpisal pismo, ni razmišljal o tem, da se bodo sankcije dotaknile tudi znanosti. Zdaj se to že dogaja. Popov razume kolege po svetu, ki so zaradi vojne pretrgali stike z ruskimi znanstveniki.
"Tudi to je razlog, da kot izobraženi državljani Rusije podpisujemo pisma, da protestiramo in se udeležujemo protivojnih dejavnosti. Znanstveniki s tem pokažemo, da smo odgovorni za prihodnost, da želimo delati v normalni, civilizirani družbi, ki je del mednarodne skupnosti."
Profesor Sergej Popov pravi, da so mu kolegi iz številnih držav poslali veliko pozitivnih sporočil o protestnem pismu, tudi znanstveniki iz Ukrajine, ki cenijo to podporo. Popov dodaja, da je podpis pisma njihov skromni prispevek, ne glede na posledice, ki lahko čakajo podpisnike. Sergej Popov še dodaja, da ga zelo veseli, ker novico o protestnem pismu ruskih znanstvenikov objavljajo ugledne znanstvene revije z vsega sveta. Nekateri njegovi ruski kolegi, ki ne razumejo razmer, pa nad pismom niso navdušeni, pravi Popov, ki pojasnjuje, da so tudi znanstveniki lahko žrtve večletne intenzivne državne propagande, ki se ji je težko upreti.
"Še vedno čakamo, kaj bo storila ruska akademija znanosti, med podpisniki protestnega pisma je namreč tudi kakšnih sto ruskih akademikov, kar je po mojem mnenju veliko, če upoštevamo, da so akademiki večinoma precej konservativni."
Rusko-ameriški biolog Eugene Koonin, zelo znan in ugleden znanstvenik, ki živi in dela v Združenih državah Amerike, je član obeh akademij znanosti, ameriške in ruske. Po vojaškem napadu Rusije na Ukrajino je na predsednika ruske akademije naslovil javno pismo, v katerem piše, da bo izstopil, če se akademija ne bo postavila proti vojni.
Pred skorajšnjim izidom dokumentarnega filma, ki nastaja ob 30. obletnici izida njegove prve plošče Štorije in baldorije, se z Iztokom Mlakarjem pogovarjamo o ... teatru glasbe
V nedeljo se bo končal 72. knjižni sejem v Frankfurtu, ki so ga naslovili posebna edicija. Gre namreč za eksperiment, ki ga je, soočena z omejitvami potovanj in združevanj, razvila ekipa direktorja Jürgena Boosa. Tokratna edicija je namreč skoraj docela digitalna. Tudi Slavoj Žižek, Ana Roš in Alenka Zupančič, ki jih še lahko ujamete na današnjem knjižnem festivalu, vrhunec katerega bo enourni pogovor s kanadsko pisateljico Margaret Atwood ob 20.00, bodo vidni in slišani le na spletu. Eden od vtisov, ki spremlja sejem, je ogromna in bogata, obenem pa precej nepregledna ponudba. V prispevku o letošnjem nenavadnem sejmu pa več Polona Balantič, naša kolegica s Televizije Slovenija, ki se je pogovorila z direktorjem sejma.
O psih kot pomočnikih pri iskanju in reševanju ljudi so prvi pisali menihi v švicarskem samostanu sveti Bernard, ki je postal znan po tem, da so ob pomoči psov bernardincev iskali izgubljene popotnike čez prelaz. Ob koncu 30. let prejšnjega stoletja so švicarski gorski reševalci spoznali, da lahko psi odkrijejo tudi ponesrečenca v snežnih plazovih, izkazali pa so se tudi v drugi svetovni vojni, ko so prav psi v okolici Stalingrada našli 200.000 ranjencev. Za iskanje ljudi v ruševinah po bombnih napadih so pse prvi začeli uporabljati v Angliji. Pri nas je Kinološka zveza prvi tečaj za šolanje reševalnih psov za iskanje v snežni plazovini prvič organizirala leta 1970 pod Stolom. Kako reševati poškodovane ljudi v ruševini, pa so pse učili v ruševinah podrtih hiš na trasi avtoceste Ljubljana-Vrhnika. Danes so vodniki reševalnih psov v Sloveniji organizirani v Enoti reševalnih psov v okviru Kinološke zveze Slovenije ter v Zvezi vodnikov reševalnih psov in delujejo v društvih in klubih po Sloveniji. Vsi vodniki reševalnih psov v Sloveniji so prostovoljci in to ni njihov hobi, je način življenja.
Poslušalec Branko dokazuje, kako pomembno je takojšnje ukrepanje. Že en sam človek lahko ogromno spremeni in reši življenje!
Nace Breitenberger iz Idrije se je prostovoljcem na Tom telefonu pridružil pred 28-imi leti. Dolgoletni pedagog je prostovoljec in predsednik Planinskega društva Idrija in tudi velik ljubitelj knjig.
Nemedicinske vidike, ki jih ustvarja aktualna koronadoba, komentira profesorica na ljubljanski Fakulteti za socialno delo Darja Zaviršek. Opozarja, da imajo ukrepi premalo posluha za partikularnosti.
Pred časom je bila sopomenka za dostavo hrane prek telefona naročena pizza. Na škatli je bil enak logotip kot na uniformi in vozilu dostavljavca. Danes pa lahko izbiramo med različnimi jedmi iz številnih restavracij v naši bližini. Naročilo in dostava pogosto nista več v domeni gostinskega obrata. Podjetja, ki nastopajo kot posredovalci naročil in imajo lastno floto dostavljavcev hrane, pri nas sta to eHrana in Wolt, želijo postopek čim bolj poenostaviti, pospešiti in ga približati uporabnikom. Kako jim to uspeva ter kakšne so izkušnje dostavljalcev in uporabnikov?
Danes se ob 13. uri odvija protest slovenskih študentk in študentov z avstrijske Koroške. Študentka Julija je ena od organizatork protesta ter predstavnica Kluba študentk in študentov na Dunaju. Pove, da bo protest potekal tako, da "bomo skupaj prehodili Celovec. Ob točkah v mestu bo vsakič ena organizacija spregovorila in imela govor. Cela demonstracija danes se bo kontekstualizirala iz različnih vidikov."
Pogovor z Markom Sternom, piscem besedil in bobnarjem v skupini Bališ.
Pogovor s Felixom Wieserjem, podpredsednikom Slovenske gospodarske zveze.
Rudi Vouk je odvetnik in aktivist. Pove, da so ostali na četrt poti. "Če bi nam člen 7 izpolnili takoj, ko bi ga morali, leta 1955, bi imeli na Koroškem okoli 800 krajev z dvojezičnimi krajevnimi napisi in bi bilo navzen vidno, kje živimo. Potem desetljetja dolgo niso naredili nič, dokler Ustavno sodišče ni odločilo, da bi morali. Ustavno sodišče je bilo malo bolj ohlapno, uresničili bi dvojezične napise 350 krajev, pa tudi tega niso naredili, ponovno samo polovico rečenega."
Ekonomska situacija na Koroškem je vplivala na izid plebiscita. Takratna generacija koroških Slovencev je bila v prvi vrsti odvisna od delodajalcev, deloma so to bili kmetje. Vladimir Wakounig, sociolog z Univerze AlpeAdria Celovec meni, da je bilo pri nekaterih srce zelo močno. "Če pogledam svojega dedka, on je bil goreč Slovenec, samostojen kovač, ki je iz borne kovačije naredil zelo dobro kovačijo, v tistih letih se je boril. Na drugi strani poznam kmete, ki so Slovenci, a so bili odvisni od trga. Takšni ljudje so se odločili za Republiko Avstrijo. Predvsem intelektualci, ki so imeli popolnoma drug pogled na politične stvari, so se odločali s srcem in za ohranjanje slovenščine, ker niso zaupali koroški propagandi."
Ni več veliko krajev na avstrijskem Koroškem, kjer bi večina mladih govorila slovensko, opozarja študentka in aktivistka Lena Kolter, ki pove, da "nas je veliko, ki se ne strinjamo in ne praznujemo tega praznika in pomembno je, da se nas končno enkrat sliši.”
Ob 100. obletnici koroškega plebiscita se je Val 202 odpravil pred Slovensko gimnazijo v Celovcu z namenom, da raziščemo zgodovino, sedanjost in prihodnost koroških Slovencev. Zgodovinar Teodor Domej v pogovoru z Damjanom Zorcem odstira pogled na dogajanje v začetku 20. stoletja in na manj znane dogodke, ki so pomembno vplivali na rezultat plebiscita.
Po maratonskem sodnem procesu se je po petih letih in pol končalo sojenje proti grškim neonacistom Zlata zora. Sodišče je vidne vodilne člane spoznalo za krive vodenja in organiziranja kriminalne združbe. Sodišče je tudi odločilo, da je podpornik stranke Jorgos Rupakias kriv umora 34-letnega raperja Pavlosa Fisasa leta 2013. Grozi mu najdaljša zaporna kazen. V procesu so članom stranke sodili tudi v dveh primerih zaradi poskusa umora, in sicer egiptovskih ribičev 12. junija 2012 in članov komunističnega sindikata PAME 12. septembra 2013. Kaj to sojenje in obsodba pomeni za grško družbo? Se je s tem res znebila nacizma? V analizi s Katjo Lihtenvalner, poročevalko Večera iz Aten.
Po več kot desetih letih delovanja bo Kickstarter, globalno najbolj priljubljena platforma za množično financiranje, končno zaživel tudi v Sloveniji. Ob tej priložnosti je v Slovenijo pripotovala Heather Corocan, direktorica dizajna in tehnologije, ki pojasnjuje, kaj prihod platforme v Slovenijo sploh pomeni in odgovarja na dileme o prihodnosti Kickstarterja.
V Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu so pripravili razstavo, posvečeno 30-letnemu delovanju TOM telefona, telefona za otroke in mladostnike. Ta je začel delovati v času, ko veliko ljudi doma še ni imelo telefonskega priključka in so bile telefonske govorilnice nekaj vsakdanjega. V treh desetletjih so zabeležili 800 000 stikov. V začetku so klicale predvsem deklice, pozneje se je številka teh izenačila s fanti, najpogosteje pa kličejo mladi, stari med 13 in 15 let. Stalnica med težavami so ljubezen, odnosi v družini, težave v šoli, zadnja leta se povečujejo težave, povezane z internetom, oglašajo pa se tudi starejši od 25 let, ki imajo dileme povezane z zaposlitvijo, stanovanjsko problematiko in osamosvojitvijo.
24. septembra leta 1945 je nekdanji smučarski skakalec, predvsem pa vizionar, Rudi Finžgar, v Begunjah na Gorenjskem ustanovil zadrugo za izdelavo športnega orodja in jo poimenoval Elan. Letos torej podjetje, ki je predvsem z zmagami Ingemarja Stenmarka postalo znano v Evropi pa tudi izven nje, praznuje 75 let obstoja. V kakšni kondiciji je zimska divizija podjetja, s katero se je vse skupaj začelo?
Neveljaven email naslov