Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Protestno pismo ruskih znanstvenikov

01.03.2022

Zaradi nesmiselne vojne, njenih posledic in pretrganih stikov s svetom so se s protestnim pismom oglasili tudi ruski znanstveniki. Na spletni strani, kjer je objavljen njihov oster protivojni protest, piše, da nenehno prejemajo nove podpise, ki jih na seznam dodajajo, kolikor je mogoče hitro in da je podpisnikov že več kot 5360. Tatjana Pirc se je pogovarjala z enim izmed njih.

O protestnem pismu ruskih znanstvenikov, odzivih in podpisnikih pripoveduje astrofizik prof. dr. Sergej B. Popov z moskovske državne univerze

Ruski znanstveniki in znanstveni novinarji v pismu izražajo oster protest proti vojni, ki jo je Rusija zanetila na ozemlju Ukrajine. Poudarjajo, da se je Rusija obsodila na mednarodno izolacijo, zaradi katere tudi znanstveniki ne bodo mogli več normalno opravljati svojega dela, ki si ga brez sodelovanja s kolegi iz drugih držav ne morejo predstavljati. Ruski znanstveniki so ogorčeni, ker je njihova država, ki je imela tako pomembno vlogo pri zmagi nad nacizom, povzročiteljica nove vojne na evropski celini. Protestno pismo končujejo z besedami: "Zahtevamo takojšnjo ustavitev vseh vojaških operacij, uperjenih proti Ukrajini, zahtevamo spoštovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti ukrajinske države. Zahtevamo mir!"

Astrofizik, prof. doktor Sergej Popov z moskovske državne univerze Lomonosov, ki je tudi podpisnik tega protestnega pisma, pravi, da želijo znanstveniki sodelovati v prizadevanjih za ustavitev vojne.

"Po protestih, ki potekajo na moskovskih ulicah, beremo novice o aretacijah znanstvenikov, znanstvenih novinarjev in piscev, ki nasprotujejo vojni. Aretirali so tudi slavnega biologa Giorgija Bazikina. Ljudje s podpisom takih protestnih pisem pokažejo, da niso na strani sil, ki so napadle Ukrajino."

Ko našteva razloge, zakaj ruski znanstveniki množično podpisujejo protestno pismo, dr. Popov poudarja, da imajo znanstveniki posebno odgovornost, saj so bolj informirani o vsem, kar se dogaja. Pomembno je, da domača in svetovna javnost slišita njihov glas. Ko je Sergej Popov podpisal pismo, ni razmišljal o tem, da se bodo sankcije dotaknile tudi znanosti. Zdaj se to že dogaja. Popov razume kolege po svetu, ki so zaradi vojne pretrgali stike z ruskimi znanstveniki.

"Tudi to je razlog, da kot izobraženi državljani Rusije podpisujemo pisma, da protestiramo in se udeležujemo protivojnih dejavnosti. Znanstveniki s tem pokažemo, da smo odgovorni za prihodnost, da želimo delati v normalni, civilizirani družbi, ki je del mednarodne skupnosti."

Profesor Sergej Popov pravi, da so mu kolegi iz številnih držav poslali veliko pozitivnih sporočil o protestnem pismu, tudi znanstveniki iz Ukrajine, ki cenijo to podporo. Popov dodaja, da je podpis pisma njihov skromni prispevek, ne glede na posledice, ki lahko čakajo podpisnike. Sergej Popov še dodaja, da ga zelo veseli, ker novico o protestnem pismu ruskih znanstvenikov objavljajo ugledne znanstvene revije z vsega sveta. Nekateri njegovi ruski kolegi, ki ne razumejo razmer, pa nad pismom niso navdušeni, pravi Popov, ki pojasnjuje, da so tudi znanstveniki lahko žrtve večletne intenzivne državne propagande, ki se ji je težko upreti.

"Še vedno čakamo, kaj bo storila ruska akademija znanosti, med podpisniki protestnega pisma je namreč tudi kakšnih sto ruskih akademikov, kar je po mojem mnenju veliko, če upoštevamo, da so akademiki večinoma precej konservativni."

Rusko-ameriški biolog Eugene Koonin, zelo znan in ugleden znanstvenik, ki živi in dela v Združenih državah Amerike, je član obeh akademij znanosti, ameriške in ruske. Po vojaškem napadu Rusije na Ukrajino je na predsednika ruske akademije naslovil javno pismo, v katerem piše, da bo izstopil, če se akademija ne bo postavila proti vojni.

 


Val 202

2505 epizod

Val 202

2505 epizod


Protestno pismo ruskih znanstvenikov

01.03.2022

Zaradi nesmiselne vojne, njenih posledic in pretrganih stikov s svetom so se s protestnim pismom oglasili tudi ruski znanstveniki. Na spletni strani, kjer je objavljen njihov oster protivojni protest, piše, da nenehno prejemajo nove podpise, ki jih na seznam dodajajo, kolikor je mogoče hitro in da je podpisnikov že več kot 5360. Tatjana Pirc se je pogovarjala z enim izmed njih.

O protestnem pismu ruskih znanstvenikov, odzivih in podpisnikih pripoveduje astrofizik prof. dr. Sergej B. Popov z moskovske državne univerze

Ruski znanstveniki in znanstveni novinarji v pismu izražajo oster protest proti vojni, ki jo je Rusija zanetila na ozemlju Ukrajine. Poudarjajo, da se je Rusija obsodila na mednarodno izolacijo, zaradi katere tudi znanstveniki ne bodo mogli več normalno opravljati svojega dela, ki si ga brez sodelovanja s kolegi iz drugih držav ne morejo predstavljati. Ruski znanstveniki so ogorčeni, ker je njihova država, ki je imela tako pomembno vlogo pri zmagi nad nacizom, povzročiteljica nove vojne na evropski celini. Protestno pismo končujejo z besedami: "Zahtevamo takojšnjo ustavitev vseh vojaških operacij, uperjenih proti Ukrajini, zahtevamo spoštovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti ukrajinske države. Zahtevamo mir!"

Astrofizik, prof. doktor Sergej Popov z moskovske državne univerze Lomonosov, ki je tudi podpisnik tega protestnega pisma, pravi, da želijo znanstveniki sodelovati v prizadevanjih za ustavitev vojne.

"Po protestih, ki potekajo na moskovskih ulicah, beremo novice o aretacijah znanstvenikov, znanstvenih novinarjev in piscev, ki nasprotujejo vojni. Aretirali so tudi slavnega biologa Giorgija Bazikina. Ljudje s podpisom takih protestnih pisem pokažejo, da niso na strani sil, ki so napadle Ukrajino."

Ko našteva razloge, zakaj ruski znanstveniki množično podpisujejo protestno pismo, dr. Popov poudarja, da imajo znanstveniki posebno odgovornost, saj so bolj informirani o vsem, kar se dogaja. Pomembno je, da domača in svetovna javnost slišita njihov glas. Ko je Sergej Popov podpisal pismo, ni razmišljal o tem, da se bodo sankcije dotaknile tudi znanosti. Zdaj se to že dogaja. Popov razume kolege po svetu, ki so zaradi vojne pretrgali stike z ruskimi znanstveniki.

"Tudi to je razlog, da kot izobraženi državljani Rusije podpisujemo pisma, da protestiramo in se udeležujemo protivojnih dejavnosti. Znanstveniki s tem pokažemo, da smo odgovorni za prihodnost, da želimo delati v normalni, civilizirani družbi, ki je del mednarodne skupnosti."

Profesor Sergej Popov pravi, da so mu kolegi iz številnih držav poslali veliko pozitivnih sporočil o protestnem pismu, tudi znanstveniki iz Ukrajine, ki cenijo to podporo. Popov dodaja, da je podpis pisma njihov skromni prispevek, ne glede na posledice, ki lahko čakajo podpisnike. Sergej Popov še dodaja, da ga zelo veseli, ker novico o protestnem pismu ruskih znanstvenikov objavljajo ugledne znanstvene revije z vsega sveta. Nekateri njegovi ruski kolegi, ki ne razumejo razmer, pa nad pismom niso navdušeni, pravi Popov, ki pojasnjuje, da so tudi znanstveniki lahko žrtve večletne intenzivne državne propagande, ki se ji je težko upreti.

"Še vedno čakamo, kaj bo storila ruska akademija znanosti, med podpisniki protestnega pisma je namreč tudi kakšnih sto ruskih akademikov, kar je po mojem mnenju veliko, če upoštevamo, da so akademiki večinoma precej konservativni."

Rusko-ameriški biolog Eugene Koonin, zelo znan in ugleden znanstvenik, ki živi in dela v Združenih državah Amerike, je član obeh akademij znanosti, ameriške in ruske. Po vojaškem napadu Rusije na Ukrajino je na predsednika ruske akademije naslovil javno pismo, v katerem piše, da bo izstopil, če se akademija ne bo postavila proti vojni.

 


23.04.2020

Zgodovinski in glasbeni spomin bo močan

Vlado Kreslin in Šajeta (Dražen Turina) sta leta 2008 izdala skladbo Rulet. Že nekaj let se nista srečala, zato ju je k meddržavnemu glasbenemu pogovoru povabil Andrej Karoli. Tako na Hrvaškem kot v Sloveniji se vrstijo koncerti na balkonu, glasbeniki se snemajo in ustvarjajo na daljavo, prek videoprenosa. Vlado Kreslin se je z balkona oglasil že približno štiridesetkrat.


22.04.2020

Bomo znali zavreti in vrniti naravi, kar ji pripada?

Letos dan Zemlje (22. april) na svetovni ravni zaznamujemo že 50. leto zapored. Vse skupaj se je namreč začelo na začetku 70. let prejšnjega stoletja z mirnim protestnim pohodom več milijonov ljudi v številnih ameriških mestih, ki so opozarjali na to, da kot človeštvo škodujemo našemu planetu s številnimi nečednimi praksami in da moramo svoje navade čim prej spremeniti. Ob letošnjem svetovnem dnevu Zemlje smo dali besedo slovenskim znanstvenikom, da s svojim osebnim sporočilom izpostavijo stanja, ki po njihovo trenutno najbolj bremenijo našo Zemljo in s tem tudi nas.


22.04.2020

Po koncu omejitev bo ‘ornk fešta’

Andrej Karoli se pogovarja s Tomijem in Boštjanom Meglič, bratoma, ki že dve desetletji ustvarjata in nastopata v zasedbi Siddharta. Boštjan pravi, da so starši zdaj doma deloma prevzeli vlogo učiteljev. In čeprav je časa več, to še ne pomeni, da tudi ustvarjajo več. “Navdih je ves čas prisoten, črne luknje takisto,” pravi Tomi.


21.04.2020

Profesor doktor Lovrenc Lipej: Narava gre svojo pot

Profesor doktor Lovrenc Lipej je morski biolog, predavatelj in znanstveni svetnik na Morski biološki postaji Piran.


21.04.2020

Peter Jenko, FURS: Na vsak način bomo skušali biti življenjski

Pogovor z generalnim direktorjem FURS Petrom Jenkom o deležu samozaposlenih, ki so se odločili za pridobitev izredne pomoči, morebitnih težavah pri njenem pridobivanju in dokazovanju upravičenosti


21.04.2020

Književnost v pižami E09: Bela past

Bogdan Novak se je rodil leta 1944 v Murski Soboti, a se je že pri treh letih preselil v Ljubljano. To ni bila ravno njegova odločitev, saj je bil še mlado dete, a je kljub temu ostal v njej. Njegovo najbolj znano delo je družinska saga Lipa zelenela je v dvanajstih romanih. Za mladino je med drugim ustvaril zbirko Zvesti prijatelji, v kateri je tudi povest Bela past. Ta govori o skupini tabornikov, ki med snežno nevihto ostanejo ujeti v koči v dolini Triglavskih jezer. Eden od vpletenih v to zimsko karanteno je o dogajanju posnel podkast.


21.04.2020

Kako izbrati e-bralnik po svoji meri?

Z Anžetom Tomičem o razlikah med tablico in e-bralnikom, prednostih in slabostih različnih ponudnikov in njegovih izkušnjah.


20.04.2020

Boštjan Napotnik – Napo

Kaj v teh svetuje komik, voditelj, predvsem pa kulinarični mojster Boštjan Napotnik?


20.04.2020

Ni razvoja brez težav in kriz

Jožica Rejec je Ime tedna Vala 202 postala dvakrat, prvič v marcu 2016 in drugič januarja 2018. Dobitnica priznanja za življenjsko delo na področju menedžmenta in nekdanja direktorica podjetja Domen je z Anjo Hlača Ferjančič razmišljala o krizah, preizkušnjah, vodenja podjetij ter pomenu sodelovanja in razumevanju zaposlenih.


20.04.2020

Književnost v pižami E08 - Ko zorijo jagode

Boštjan Gorenc - Pižama na svojstven način predstavlja izbrana dela naših največjih pesnikov in pisateljev iz varnega zavetja svojega doma


20.04.2020

Izposoja knjig v času korone: od prevzema pred vhodnimi vrati knjižnice do dostave na dom

V času, ko ne moramo potovati, se sprehajati, obiskati koncerta, plavati, pobegniti, je edini svet v katerega se lahko na potep odpravimo tisti, ki ga ustvarjajo knjige. In čeprav so te dni vse knjižnice po Sloveniji zaprte, knjižničarski delavci niso pozabili na nas. Vsaka knjižnica se na svoj način trudi, da bi se približala svojim domačim knjižnim moljem. Knjižničarji so seveda najbolj ustrežljivi do študijskega gradiva, ki ga pošiljajo po pošti, v nekaterih knjižnicah pa je možen tudi prevzem pred vhodnimi vrati. Na primer v Škofji Loki, kjer je po novem na voljo tudi izposoja knjig za osnovnošolce. Na spletni strani Mariborske knjižnice lahko najdemo različne pravljice za najmlajše v zvočni obliki. Knjižnica Sežana in njene podružnice Kozina, Divača in Komen pa z današnjim dnem spet začenjajo posojo vseh knjig, ne le študijskih, a zgolj s predhodnim naročilom in s seveda, upoštevanjem vseh koronskih navodil. Veliko knjižnic po Sloveniji pa se je odločilo dneve popestriti najstarejšim občanom. Osrednja knjižnica Srečka Vilharja je zanje začela izvajati brezplačno izposojo knjižnega gradiva z dostavo na dom. Sprva so dostavo predvidevali samo ob torkih in četrtkih, a so zaradi izjemnega povpraševanja na terenu vsak dan … o podrobnostih z vodjo Ankaranske knjižnice Tanjo Prevolšek Pajer.


19.04.2020

Martin Hvastja: Virtualne kolesarske dirke ne morejo nadomestiti pravih

Kolesarska sezona že dober mesec dni miruje in v tam času, so bile odpovedane ali prestavljene tako rekoč vse dirke na letošnjem koledarju. Mednarodna kolesarska zveza bo reševala največje dirke, tako je v tem tednu že začrtala koledar največjih prireditev. Konec avgusta naj bi se začela dirka po Franciji, v začetku oktobra dirka po Italiji, vmes naj bi bilo svetovno prvenstvo, za konec sezone pa še dirka po Španiji. Nekam vmes bo treba stlačiti še največje enodnevne klasike, torej spomladanske klasike v jeseni. Za komentar številnih zanimivih vprašanj, ki se ta hip porajajo ob reševanju kolesarske sezone, je Igor Tominec poklical komentatorja Martina Hvastijo.


19.04.2020

Škotski športni novinar Chris McLaughlin o športu in perečih temah na otoku

Gost v Nedeljskem športnem popoldnevu je bil škotski športni novinar BBCja Chirs McLaughlin, ki je v pogovoru z Aljažem Golčerjem razkril stanje na otoku. Pogovor je tekel o stanju v nogometnih klubih, odzivih javnosti in prilagoditvi trenutni situaciji in ukrepom. Škotska je dežela golfa zato tudi sogovornik težko pričakuje prve turnije ob umiritvi situacije.


16.04.2020

Aleš Maraž: Eden redkih pilotov, ki v teh časih še letijo

Ena od gospodarskih dejavnosti, ki deli usodo spopadanja s koronavirusom, je letalski promet. Z izjemo tovornih, so skoraj vsa potniška letala po svetu prizemljena, nebo nad nami je brez značilnih kondenzacijskih sledi, daljša potovanja bodo morala počakati na boljše čase. Eden redkih pilotov, ne samo slovenskih, ampak nasploh, ki tudi v teh dneh opravljajo poklic pilota v potniškem prometu, je Aleš Maraž iz Šempetra pri Gorici. Vrsto let je služboval pri nekdanji Adrii Airways, lani pa se je, v želji, da bi letel po celem svetu, zaposlil pri portugalski družbi HiFly, ki se ukvarja z medcelinskimi čarterskimi poleti. Je kapitan na letalu Airbus 340. V zadnjih tednih leti predvsem med Združenimi Arabski Emirati in Avstralijo, kamor ga je poklical Sandi Škvarč, ki ga je v preteklosti kot novinar spremljal tudi po športni plati. Aleš Maraž je namreč svojo letalsko pot začel kot jadralni pilot, večkrat je bil državni prvak in tekmoval na svetovnih prvenstvih. Tudi o tem v pogovoru.


16.04.2020

Dana Hawley, biologinja na univerzi Virginija Tech, ZDA

Že drugi mesec se po vsem svetu trudimo, da bi se čim bolj izogibali stikom, poslušamo napotke, kako razkuževati prostore in kako se vesti na prostem. Že dva meseca smo v pandemiji širjenja koronavirusne bolezni, za upočasnitev njenega prenosa pa je tako večina prebivalcev zaprta v svojih domovih, v karanteni. Družabnost je zamenjala osama, srečanja tako potekajo le na družabnih omrežjih. A primer samoosamitve ni lasten le ljudem, ampak tudi živalim. Ko na primer zboli član določene živalske skupnosti, je fizično distanciranje nujno, da se bolezen preneha širiti, pravi biologinja in raziskovalka z univerze Virginija Tech v Združenih državah Amerike dr. Dana Hawley, ki preučuje vedenje živali ob prisotnosti nalezljivih bolezni. Več pa v pogovoru z Majo Stepančič.


16.04.2020

Dve generaciji Cavazza o ustvarjanju glasbe

Boris Cavazza in Mark Jacob Cavazza – Vazz pripovedujeta o glasbi in ustvarjanju dveh različnih generacij. Mlajši pravi, da je bila prva muzika tista, ki so jo poslušali starši: “V spominu imam dobre plate, na primer Buena Vista Social Club.” O stanju kulture in duha, o hitri produkciji glasbe in njeni vlogi klepetata z Andrejem Karolijem v medgeneracijskem (glasbenem) pogovoru.


15.04.2020

Tomaž Celestina: Aktualna analiza političnih razmer v Sloveniji

Dober mesec dni je odkar smo dobili novo vlado, ki jo je sestavil Janez Janša. Delo v tem času so seveda zaznamovali ukrepi za zajezitev novega korona virusa, no manj pozornosti pa je vzbudilo več zamenjav na pomembnih položajih, nekatera stališča, ki Slovenijo postavljajo v nekoliko drugačen evropski kontekst in nenazadnje tudi odpiranje ideoloških tem. Za komentar političnega dogajanja v zadnjem mesecu dni je Boris Žgajnar govoril z novinarjem aktualno politične redakcije Radia Slovenija, Tomažem Celestino.


15.04.2020

Kultura je kot voda, ne moreš je ustaviti

Miha Guštin (Gušti) in sin Kris Guštin (Joker Out) pripovedujeta o ustvarjanju in življenju pod eno streho. Razmišljata tudi o kulturi v koronačasu.


14.04.2020

Medeja Lončar

Medeja Lončar, predsednica Združenja Manager, direktorica Siemens Slovenija in predsednica uprave Siemens Hrvaška o tem, kaj iz lastnih izkušenj in izkušenj kolegov izpostavlja kot ključne elemente za uspešno krizno vodenje.


14.04.2020

Temeljni dohodek za samozaposlene

Od danes lahko samozaposleni zaprosijo za solidarnostno pomoč, tako imenovani temeljni dohodek. Finančna uprava je pripravila obrazec izjave, dostopen je prek sistema e-davki, pa tudi prek mobilne aplikacije. Izjavo je preprosto izpolniti pojasnjuje generalni direktor finančne uprave Peter Jenko.


Stran 38 od 126
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov