Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaradi nesmiselne vojne, njenih posledic in pretrganih stikov s svetom so se s protestnim pismom oglasili tudi ruski znanstveniki. Na spletni strani, kjer je objavljen njihov oster protivojni protest, piše, da nenehno prejemajo nove podpise, ki jih na seznam dodajajo, kolikor je mogoče hitro in da je podpisnikov že več kot 5360. Tatjana Pirc se je pogovarjala z enim izmed njih.
O protestnem pismu ruskih znanstvenikov, odzivih in podpisnikih pripoveduje astrofizik prof. dr. Sergej B. Popov z moskovske državne univerze
Ruski znanstveniki in znanstveni novinarji v pismu izražajo oster protest proti vojni, ki jo je Rusija zanetila na ozemlju Ukrajine. Poudarjajo, da se je Rusija obsodila na mednarodno izolacijo, zaradi katere tudi znanstveniki ne bodo mogli več normalno opravljati svojega dela, ki si ga brez sodelovanja s kolegi iz drugih držav ne morejo predstavljati. Ruski znanstveniki so ogorčeni, ker je njihova država, ki je imela tako pomembno vlogo pri zmagi nad nacizom, povzročiteljica nove vojne na evropski celini. Protestno pismo končujejo z besedami: "Zahtevamo takojšnjo ustavitev vseh vojaških operacij, uperjenih proti Ukrajini, zahtevamo spoštovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti ukrajinske države. Zahtevamo mir!"
Astrofizik, prof. doktor Sergej Popov z moskovske državne univerze Lomonosov, ki je tudi podpisnik tega protestnega pisma, pravi, da želijo znanstveniki sodelovati v prizadevanjih za ustavitev vojne.
"Po protestih, ki potekajo na moskovskih ulicah, beremo novice o aretacijah znanstvenikov, znanstvenih novinarjev in piscev, ki nasprotujejo vojni. Aretirali so tudi slavnega biologa Giorgija Bazikina. Ljudje s podpisom takih protestnih pisem pokažejo, da niso na strani sil, ki so napadle Ukrajino."
Ko našteva razloge, zakaj ruski znanstveniki množično podpisujejo protestno pismo, dr. Popov poudarja, da imajo znanstveniki posebno odgovornost, saj so bolj informirani o vsem, kar se dogaja. Pomembno je, da domača in svetovna javnost slišita njihov glas. Ko je Sergej Popov podpisal pismo, ni razmišljal o tem, da se bodo sankcije dotaknile tudi znanosti. Zdaj se to že dogaja. Popov razume kolege po svetu, ki so zaradi vojne pretrgali stike z ruskimi znanstveniki.
"Tudi to je razlog, da kot izobraženi državljani Rusije podpisujemo pisma, da protestiramo in se udeležujemo protivojnih dejavnosti. Znanstveniki s tem pokažemo, da smo odgovorni za prihodnost, da želimo delati v normalni, civilizirani družbi, ki je del mednarodne skupnosti."
Profesor Sergej Popov pravi, da so mu kolegi iz številnih držav poslali veliko pozitivnih sporočil o protestnem pismu, tudi znanstveniki iz Ukrajine, ki cenijo to podporo. Popov dodaja, da je podpis pisma njihov skromni prispevek, ne glede na posledice, ki lahko čakajo podpisnike. Sergej Popov še dodaja, da ga zelo veseli, ker novico o protestnem pismu ruskih znanstvenikov objavljajo ugledne znanstvene revije z vsega sveta. Nekateri njegovi ruski kolegi, ki ne razumejo razmer, pa nad pismom niso navdušeni, pravi Popov, ki pojasnjuje, da so tudi znanstveniki lahko žrtve večletne intenzivne državne propagande, ki se ji je težko upreti.
"Še vedno čakamo, kaj bo storila ruska akademija znanosti, med podpisniki protestnega pisma je namreč tudi kakšnih sto ruskih akademikov, kar je po mojem mnenju veliko, če upoštevamo, da so akademiki večinoma precej konservativni."
Rusko-ameriški biolog Eugene Koonin, zelo znan in ugleden znanstvenik, ki živi in dela v Združenih državah Amerike, je član obeh akademij znanosti, ameriške in ruske. Po vojaškem napadu Rusije na Ukrajino je na predsednika ruske akademije naslovil javno pismo, v katerem piše, da bo izstopil, če se akademija ne bo postavila proti vojni.
Zaradi nesmiselne vojne, njenih posledic in pretrganih stikov s svetom so se s protestnim pismom oglasili tudi ruski znanstveniki. Na spletni strani, kjer je objavljen njihov oster protivojni protest, piše, da nenehno prejemajo nove podpise, ki jih na seznam dodajajo, kolikor je mogoče hitro in da je podpisnikov že več kot 5360. Tatjana Pirc se je pogovarjala z enim izmed njih.
O protestnem pismu ruskih znanstvenikov, odzivih in podpisnikih pripoveduje astrofizik prof. dr. Sergej B. Popov z moskovske državne univerze
Ruski znanstveniki in znanstveni novinarji v pismu izražajo oster protest proti vojni, ki jo je Rusija zanetila na ozemlju Ukrajine. Poudarjajo, da se je Rusija obsodila na mednarodno izolacijo, zaradi katere tudi znanstveniki ne bodo mogli več normalno opravljati svojega dela, ki si ga brez sodelovanja s kolegi iz drugih držav ne morejo predstavljati. Ruski znanstveniki so ogorčeni, ker je njihova država, ki je imela tako pomembno vlogo pri zmagi nad nacizom, povzročiteljica nove vojne na evropski celini. Protestno pismo končujejo z besedami: "Zahtevamo takojšnjo ustavitev vseh vojaških operacij, uperjenih proti Ukrajini, zahtevamo spoštovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti ukrajinske države. Zahtevamo mir!"
Astrofizik, prof. doktor Sergej Popov z moskovske državne univerze Lomonosov, ki je tudi podpisnik tega protestnega pisma, pravi, da želijo znanstveniki sodelovati v prizadevanjih za ustavitev vojne.
"Po protestih, ki potekajo na moskovskih ulicah, beremo novice o aretacijah znanstvenikov, znanstvenih novinarjev in piscev, ki nasprotujejo vojni. Aretirali so tudi slavnega biologa Giorgija Bazikina. Ljudje s podpisom takih protestnih pisem pokažejo, da niso na strani sil, ki so napadle Ukrajino."
Ko našteva razloge, zakaj ruski znanstveniki množično podpisujejo protestno pismo, dr. Popov poudarja, da imajo znanstveniki posebno odgovornost, saj so bolj informirani o vsem, kar se dogaja. Pomembno je, da domača in svetovna javnost slišita njihov glas. Ko je Sergej Popov podpisal pismo, ni razmišljal o tem, da se bodo sankcije dotaknile tudi znanosti. Zdaj se to že dogaja. Popov razume kolege po svetu, ki so zaradi vojne pretrgali stike z ruskimi znanstveniki.
"Tudi to je razlog, da kot izobraženi državljani Rusije podpisujemo pisma, da protestiramo in se udeležujemo protivojnih dejavnosti. Znanstveniki s tem pokažemo, da smo odgovorni za prihodnost, da želimo delati v normalni, civilizirani družbi, ki je del mednarodne skupnosti."
Profesor Sergej Popov pravi, da so mu kolegi iz številnih držav poslali veliko pozitivnih sporočil o protestnem pismu, tudi znanstveniki iz Ukrajine, ki cenijo to podporo. Popov dodaja, da je podpis pisma njihov skromni prispevek, ne glede na posledice, ki lahko čakajo podpisnike. Sergej Popov še dodaja, da ga zelo veseli, ker novico o protestnem pismu ruskih znanstvenikov objavljajo ugledne znanstvene revije z vsega sveta. Nekateri njegovi ruski kolegi, ki ne razumejo razmer, pa nad pismom niso navdušeni, pravi Popov, ki pojasnjuje, da so tudi znanstveniki lahko žrtve večletne intenzivne državne propagande, ki se ji je težko upreti.
"Še vedno čakamo, kaj bo storila ruska akademija znanosti, med podpisniki protestnega pisma je namreč tudi kakšnih sto ruskih akademikov, kar je po mojem mnenju veliko, če upoštevamo, da so akademiki večinoma precej konservativni."
Rusko-ameriški biolog Eugene Koonin, zelo znan in ugleden znanstvenik, ki živi in dela v Združenih državah Amerike, je član obeh akademij znanosti, ameriške in ruske. Po vojaškem napadu Rusije na Ukrajino je na predsednika ruske akademije naslovil javno pismo, v katerem piše, da bo izstopil, če se akademija ne bo postavila proti vojni.
Podjetniški inkubator Podbreznik je poslovno, razvojno – tehnološki objekt v Novem mestu, ki je nastal tudi s pomočjo sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Na 3600 m2 sodobnih poslovnih površin mladim, inovativnim podjetjem ponujajo infrastrukturne in podporne poslovne storitve, predvsem pa omogočajo večje možnosti za preživetje in rast podjetij na državni in mednarodni ravni. Več je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem povedal direktor Razvojnega centra Novo mesto, Franci Bratkovič.
O Tržaškem zalivu, ki zavzema “le” 550 km2 površine, bi lahko rekli, da je kapljica v morje, če vemo, da je površina vseh svetovnih morij 361,2 milijona km2 ali 70 odstotkov površine Zemlje. Pa vendar je kljub svoji majhnosti v tem zalivu doma največje jadralsko tekmovanje na svetu – Barcolana. Letošnja – jubilejna 50. jadralska regata poteka pod geslom “Tudi jaz sem bil na Barkolani”, na krmilu pa se je znašel Mitja Gialuz, profesor kazenskega prava na tržaški univerzi in prej 30 let zagrizen jadralec in tekmovalec na Barcolani. Mitja Gialuz je spregovoril o 50. Barcolani, ki bo v znamenju povezovanja različnih kultur in skrbi za okolje ter o sloganu, da smo na jadralski regati "vsi na isti barki".
Reportaža s treninga ekipe na tekmovalni jadrnici Way of life. Jadrnica Way of life oziroma nekdanja Maxi Jena je letos prvi veter lovila že maja. Od takrat so jo preizkusili že na nekaj regatah, zdaj je pred njimi legendarna Barcolana. Ekipa poskuša trenirati vsak teden. Na čelu je slovenski olimpijec Gašper Vinčec, ki poudarja, da je najpomembnejša stvar na tekmovalni jadrnici – sinergija ekipe. Z njimi je plul Gašper Andrinek.
Najprej se je začelo kot šala, nato pa postalo tradicija. 89-letni Ivan Pivac iz Izole se namreč na jadralsko regato Barcolana že številna leta prijavi prvi. Pravi, da zato, ker če nima nikakršnih možnosti zmagati s svojo malo barko – Lepo Vido, pa lahko vsaj nekje prehiti tekmece – pri vpisu. “Pred dvema letoma sem zamudil prvi dan vpisa, nekaj se je pripetilo. Pri jadralnem klubu Barkovlje pa je nastala panika, spraševali so se, kje sem. Letos pa je dva tedna pred odprtjem prijav zazvonil telefon … spomnili so me na vpis in ko sem se vpisal, so bili veseli, da sem prišel. Seveda je sledilo obvezno darilo, ki sem ga vpeljal. Škatla vina za celo pisarno, pa fotografiranje z dekleti.”
Vsak dan vsaj tri ženske v Sloveniji izvedo za diagnozo rak dojke. Če je bolezen odkrita dovolj zgodaj, je zdravljenje učinkovito, preventiva je preprosta in v veliki meri obvaruje pred boleznijo. Val 202, v rožnatem oktobru, s pozivom po večji ozaveščenosti.
Tako hitrih in množičnih selitev v mesta, kot smo jim priča od sredine 20. stoletja naprej, nismo mogli spremljati še nikdar prej v zgodovini, ugotavlja kanadski raziskovalec širitve mest, ki smo ga morali poklicati v Brazilijo. Roberta Muggaha smo poklicali v Rio de Janeiro, ker je tam ustanovil Inštitut Igarape. Sodeluje s široko paleto univerz, raziskovalnih ustanov in medijev, v zadnjem desetletju eden najvidnejših raziskovalcev, ki na podlagi podatkov in projekcij rasti opazuje vplive hitrih širitev mest na njihove prebivalce. Intervju je nastal v okviru serije Frekvence X: Mesta prihodnosti. Objavljamo izvirni intervju v angleščini.
Pred petdesetimi leti je dve minuti po enajsti uri po floridskem času, pri nas dve minuti čez peto popoldne, v vesolje poletela prva veččlanska posadka na Nasinem plovilu – Apollo 7. Na krovu so bili poveljnik Walter Schirra, pilot komandnega modula Donn Eisele in pilot lunarnega modula Walter Cunningham. Danes lahko o “zlatih časih” ameriškega raziskovanja vesolja nekaj besed pove le še Walter Cunningham, edini še živeči član posadke. Pravi, da ko so čakali na vzlet, niso točno vedeli, kaj pričakovati, saj jim o življenju v vesolju ni mogel pripovedovati še nihče. V trenutku, ko so pristali med zvezdami, pravi Walter Cunningham, pa je bilo navdihujoče. Zavedali so se, kakšni srečneži so, da so del takšnega zgodovinskega trenutka. Nekaj spominov iz tistih časov raziskovanja vesolja je delil tudi z nami. *Pogovor je v angleškem jeziku
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije je v Žalcu nastal ob pomoči sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Z interaktivno izkušnjo ponuja sprehod skozi zgodbo hmelja v spodnji Savinjski dolini in hkrati ohranja dediščino, ki povezuje ljudi v teh krajih. Boris Žgajnar je v pogovoru z vodjo muzeja Saro Bevc izvedel tudi, kako jih spodbuja k boljšemu razumevanju vprašanj svoje lastne prihodnosti. Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu deluje namreč tudi kot konservatorsko središče. Pomaga pri ohranjanju, vrednotenju in razvijanju naravne ter kulturne dediščine.
Smo v tednu Nobelovih nagrad … Z znanstvenimi imeni in dosežki, ki so odmevali v preteklih treh dneh, smo vas ta teden podrobneje že seznanjali, zdajle pa je čas za nekaj bolj sproščenega, romantičnega … ah, kaj bi ovinkarili … limonadastega in melodramatičnega! Alfred Nobel, po katerem se imenujejo nagrade, je v svojem življenju bajno obogatel na račun iznajdbe dinamita. No, v ljubezni pa mu rojenice niso bile tako naklonjene. Imel je le dve veliki ljubezni, ena od njih je bila usodna Sofija Hess, ki je v svoji mladosti živela v Celju in kamor je nekajkrat pripeljala tudi Nobela. Ob Veroniki in Frideriku je to torej druga velika ljubezenska zgodba, ki je zaznamovala mesto ob Savinji.
Nobelovo nagrado za mir leta 2018 prejmeta kongovski zdravnik Denis Mukwege in jazidka Nadia Murad za njun boj proti nasilju nad ženskami v vojni in oboroženih konfliktih. Denis Mukwege, ginekolog, ki zdravi žrtve posilstev in spolnega nasilja v Demokratični republiki Kongo, je leta 2014 prejel tudi nagrado Saharova, takrat se je z njim pogovarjala Maja Ratej.
Jakob Jaša Kenda je doktor literarnih ved, prevajalec in novopečeni avtor romana Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike. Najbolj poznan pa je gotovo po prevodu serije knjig Harry Potter. V otroštvu je imel zelo odklonilen odnos do branja in pisanja, navdušili so ga šele Mumini pisateljice Tove Jansson. Takrat se je začela njegova ljubezen do fantazijske literature.
Tik pred poldnevom so v Stockholmu razglasili letošnje prejemnike Nobelove nagrade za kemijo. Letos so jo prejeli trije znanstveniki na področju proteinske, torej beljakovinske kemije, katerih odkritje sega že v 90ta leta prejšnjega stoletja, v sedanjosti pa je njihovo delo izjemno pomembna osnova pri proizvodnji biogoriv, čistejših novih materialih in učinkovitejših zdravil. Kot poroča Maja Ratej, je omenjena trojica na neki način kopirala delovanje narave in ga prikrojila za namene, ki prinašajo človeštvo korist.
Gledališki režiser Janusz Kica, poljskega rodu, ki je v zadnjih dveh desetletjih osvojil skoraj vse slovenske odre. Je prvi tuji režiser, ki je uprizoril Linhartovega Matička. Z letošnjim septembrom je zasedel mesto profesorja na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Objavljamo nepreveden izvirni intervju.
Projekt Večgeneracijski center Planet generacij je nastal ob pomoči Evropskega strukturnega in socialnega sklada in združuje serijo preventivnih programov, ki zmanjšujejo tveganje revščine in preprečujejo zdrs v socialno izključenost. Deluje na Ljudski univerzi Velenje, dejavnosti pa potekajo tudi na drugih lokacijah sosednjih občin. Borisu Žgajnarju je dejavnosti predstavila strokovna sodelavka Edita Tamše.
Deblas/Boginje je avtorska plesno-glasbena predstava treh samosvojih avtoric, plesalke Urške Centa, glasbenice Katje Šulc in avdiovizualne umetnice Kukle. V ospredju predstave so flamenko, ljudska poezija in pa misteriozna romska ženska.
Z izkušenimi lovci na gozdne zaklade smo šli po gobe! Pa ne, da bi v prtljažnik natlačili vse, kar je pognalo. Prekaljeni gobarji pravijo, da je vsaka goba užitna, a so nekatere le enkrat. Hudomušni-čni gobarji pripovedujejo o tajnosti najdišča gob, o človeški požrešnosti in štoravosti, ki se pojavi ob mešanju alkohola s štorovkami.
Organizacije, ki so tako ali drugače povezane z naravo, so se včeraj podpisale pod kodeks z naslovom Obisk v naravi.
Za zvezde po navadi rečemo, da se leskečejo, da se bleščijo, da migotajo … Če vas vprašamo po barvah, bi najbrž rekli, da so rumene, da so iskreče slepeče. Lahko pa so tudi modre, rdeče, celo rjave? Kaj pa če bi vas vprašali, kako zvenijo? No, ta izziv smo zastavili članu Big Banda RTV Primožu Fleischmanu, ki je sicer saksofonist, a se odlično znajde tudi na klavirju. Takole se je med različnimi tipi zvezd sprehodil po črno-belih tipkah.
Neveljaven email naslov