Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaradi nesmiselne vojne, njenih posledic in pretrganih stikov s svetom so se s protestnim pismom oglasili tudi ruski znanstveniki. Na spletni strani, kjer je objavljen njihov oster protivojni protest, piše, da nenehno prejemajo nove podpise, ki jih na seznam dodajajo, kolikor je mogoče hitro in da je podpisnikov že več kot 5360. Tatjana Pirc se je pogovarjala z enim izmed njih.
O protestnem pismu ruskih znanstvenikov, odzivih in podpisnikih pripoveduje astrofizik prof. dr. Sergej B. Popov z moskovske državne univerze
Ruski znanstveniki in znanstveni novinarji v pismu izražajo oster protest proti vojni, ki jo je Rusija zanetila na ozemlju Ukrajine. Poudarjajo, da se je Rusija obsodila na mednarodno izolacijo, zaradi katere tudi znanstveniki ne bodo mogli več normalno opravljati svojega dela, ki si ga brez sodelovanja s kolegi iz drugih držav ne morejo predstavljati. Ruski znanstveniki so ogorčeni, ker je njihova država, ki je imela tako pomembno vlogo pri zmagi nad nacizom, povzročiteljica nove vojne na evropski celini. Protestno pismo končujejo z besedami: "Zahtevamo takojšnjo ustavitev vseh vojaških operacij, uperjenih proti Ukrajini, zahtevamo spoštovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti ukrajinske države. Zahtevamo mir!"
Astrofizik, prof. doktor Sergej Popov z moskovske državne univerze Lomonosov, ki je tudi podpisnik tega protestnega pisma, pravi, da želijo znanstveniki sodelovati v prizadevanjih za ustavitev vojne.
"Po protestih, ki potekajo na moskovskih ulicah, beremo novice o aretacijah znanstvenikov, znanstvenih novinarjev in piscev, ki nasprotujejo vojni. Aretirali so tudi slavnega biologa Giorgija Bazikina. Ljudje s podpisom takih protestnih pisem pokažejo, da niso na strani sil, ki so napadle Ukrajino."
Ko našteva razloge, zakaj ruski znanstveniki množično podpisujejo protestno pismo, dr. Popov poudarja, da imajo znanstveniki posebno odgovornost, saj so bolj informirani o vsem, kar se dogaja. Pomembno je, da domača in svetovna javnost slišita njihov glas. Ko je Sergej Popov podpisal pismo, ni razmišljal o tem, da se bodo sankcije dotaknile tudi znanosti. Zdaj se to že dogaja. Popov razume kolege po svetu, ki so zaradi vojne pretrgali stike z ruskimi znanstveniki.
"Tudi to je razlog, da kot izobraženi državljani Rusije podpisujemo pisma, da protestiramo in se udeležujemo protivojnih dejavnosti. Znanstveniki s tem pokažemo, da smo odgovorni za prihodnost, da želimo delati v normalni, civilizirani družbi, ki je del mednarodne skupnosti."
Profesor Sergej Popov pravi, da so mu kolegi iz številnih držav poslali veliko pozitivnih sporočil o protestnem pismu, tudi znanstveniki iz Ukrajine, ki cenijo to podporo. Popov dodaja, da je podpis pisma njihov skromni prispevek, ne glede na posledice, ki lahko čakajo podpisnike. Sergej Popov še dodaja, da ga zelo veseli, ker novico o protestnem pismu ruskih znanstvenikov objavljajo ugledne znanstvene revije z vsega sveta. Nekateri njegovi ruski kolegi, ki ne razumejo razmer, pa nad pismom niso navdušeni, pravi Popov, ki pojasnjuje, da so tudi znanstveniki lahko žrtve večletne intenzivne državne propagande, ki se ji je težko upreti.
"Še vedno čakamo, kaj bo storila ruska akademija znanosti, med podpisniki protestnega pisma je namreč tudi kakšnih sto ruskih akademikov, kar je po mojem mnenju veliko, če upoštevamo, da so akademiki večinoma precej konservativni."
Rusko-ameriški biolog Eugene Koonin, zelo znan in ugleden znanstvenik, ki živi in dela v Združenih državah Amerike, je član obeh akademij znanosti, ameriške in ruske. Po vojaškem napadu Rusije na Ukrajino je na predsednika ruske akademije naslovil javno pismo, v katerem piše, da bo izstopil, če se akademija ne bo postavila proti vojni.
Zaradi nesmiselne vojne, njenih posledic in pretrganih stikov s svetom so se s protestnim pismom oglasili tudi ruski znanstveniki. Na spletni strani, kjer je objavljen njihov oster protivojni protest, piše, da nenehno prejemajo nove podpise, ki jih na seznam dodajajo, kolikor je mogoče hitro in da je podpisnikov že več kot 5360. Tatjana Pirc se je pogovarjala z enim izmed njih.
O protestnem pismu ruskih znanstvenikov, odzivih in podpisnikih pripoveduje astrofizik prof. dr. Sergej B. Popov z moskovske državne univerze
Ruski znanstveniki in znanstveni novinarji v pismu izražajo oster protest proti vojni, ki jo je Rusija zanetila na ozemlju Ukrajine. Poudarjajo, da se je Rusija obsodila na mednarodno izolacijo, zaradi katere tudi znanstveniki ne bodo mogli več normalno opravljati svojega dela, ki si ga brez sodelovanja s kolegi iz drugih držav ne morejo predstavljati. Ruski znanstveniki so ogorčeni, ker je njihova država, ki je imela tako pomembno vlogo pri zmagi nad nacizom, povzročiteljica nove vojne na evropski celini. Protestno pismo končujejo z besedami: "Zahtevamo takojšnjo ustavitev vseh vojaških operacij, uperjenih proti Ukrajini, zahtevamo spoštovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti ukrajinske države. Zahtevamo mir!"
Astrofizik, prof. doktor Sergej Popov z moskovske državne univerze Lomonosov, ki je tudi podpisnik tega protestnega pisma, pravi, da želijo znanstveniki sodelovati v prizadevanjih za ustavitev vojne.
"Po protestih, ki potekajo na moskovskih ulicah, beremo novice o aretacijah znanstvenikov, znanstvenih novinarjev in piscev, ki nasprotujejo vojni. Aretirali so tudi slavnega biologa Giorgija Bazikina. Ljudje s podpisom takih protestnih pisem pokažejo, da niso na strani sil, ki so napadle Ukrajino."
Ko našteva razloge, zakaj ruski znanstveniki množično podpisujejo protestno pismo, dr. Popov poudarja, da imajo znanstveniki posebno odgovornost, saj so bolj informirani o vsem, kar se dogaja. Pomembno je, da domača in svetovna javnost slišita njihov glas. Ko je Sergej Popov podpisal pismo, ni razmišljal o tem, da se bodo sankcije dotaknile tudi znanosti. Zdaj se to že dogaja. Popov razume kolege po svetu, ki so zaradi vojne pretrgali stike z ruskimi znanstveniki.
"Tudi to je razlog, da kot izobraženi državljani Rusije podpisujemo pisma, da protestiramo in se udeležujemo protivojnih dejavnosti. Znanstveniki s tem pokažemo, da smo odgovorni za prihodnost, da želimo delati v normalni, civilizirani družbi, ki je del mednarodne skupnosti."
Profesor Sergej Popov pravi, da so mu kolegi iz številnih držav poslali veliko pozitivnih sporočil o protestnem pismu, tudi znanstveniki iz Ukrajine, ki cenijo to podporo. Popov dodaja, da je podpis pisma njihov skromni prispevek, ne glede na posledice, ki lahko čakajo podpisnike. Sergej Popov še dodaja, da ga zelo veseli, ker novico o protestnem pismu ruskih znanstvenikov objavljajo ugledne znanstvene revije z vsega sveta. Nekateri njegovi ruski kolegi, ki ne razumejo razmer, pa nad pismom niso navdušeni, pravi Popov, ki pojasnjuje, da so tudi znanstveniki lahko žrtve večletne intenzivne državne propagande, ki se ji je težko upreti.
"Še vedno čakamo, kaj bo storila ruska akademija znanosti, med podpisniki protestnega pisma je namreč tudi kakšnih sto ruskih akademikov, kar je po mojem mnenju veliko, če upoštevamo, da so akademiki večinoma precej konservativni."
Rusko-ameriški biolog Eugene Koonin, zelo znan in ugleden znanstvenik, ki živi in dela v Združenih državah Amerike, je član obeh akademij znanosti, ameriške in ruske. Po vojaškem napadu Rusije na Ukrajino je na predsednika ruske akademije naslovil javno pismo, v katerem piše, da bo izstopil, če se akademija ne bo postavila proti vojni.
doc.dr.Marjetka Conradi priproča knjigo Tima Krabbeja- Kolesar (The rider)
Linnea Wartiovaara, devetnajstletna srednješolka iz Finske, se je s prijateljico letos odpravila z vozovnico “Interail” na pot po Evropi. Ena od njunih prvih postaj je bila Ljubljana, ki sta jo spoznavali z “občutkom in počasi”. Ujeli smo ju v parku Tivoli, med ležernim prebiranjem študijske literature in knjige Davida Nichollsa: One day.
Slovenski policisti so zaradi narave svojega dela pogosto v stresnih situacijah, a tragedija, v kateri izgubijo svojega sodelavca, globoko zareže tudi v njihove vrste, pravi Marjan Fank, generalni direktor slovenske policije.
Mirjam Gostinčar, socialna delavka in urednica cestnega časopisa Kralji ulice se pri svojem delu srečuje s številnimi oblikami duševnih stisk, ki so pogosto poglobljene še s socialnimi okoliščinami. Zato je med številnimi knjigami, ki jih prebira to poletje, izbrala Jedrt Lapuh Maležič: Težkomentalci, ki na sproščen in humoren način daje uvid v nekoliko manj poznani svet duševnih stisk.
Eva Mladenovič trenutno odkriva skrivnosti Portugalske, saj je na Iberski polotok za eno leto odšla na delo. V Kulturnem društvu Brdo Eva kot flavtistka in članica orkestra ter z izvajanjem vokalnih delavnic že dobrih deset let pomaga ohranjati srbsko kulturno dediščino in z njo seznanja tiste, ki je ne poznajo, ter predaja znanje in pesmi mlajšim rodovom. Poleg pesmi pa pod njene prste vedno znova priroma tudi kaka dobra knjiga. V času, ko je živela v Splitu, je spoznala dela Renata Baretića in se tudi bolje spoznala s hrvaškim jezikom.
Upokojeni vrhovni sodnik Vasilij Vasko Polič je tudi pisatelj, igralec in glasbenik. Napisal je že 23 leposlovnih knjig. V svojih zgodbah združuje erotiko, pravo, politiko, zgodovino, vesolje in še marsikaj. Pogovor z Vaskom Poličem – tudi o popku sveta.
V ljubljanskem Tehnološkem parku so odprli razstavo z naslovom »Zunaj laboratorija: revolucija v »naredi sam« znanosti« – gre za mednarodni projekt Sparks, v katerega je vključena tudi Hiša eksperimentov. Razstava, ki bo potovala po vseh članicah Unije, predstavlja zgodbe ljudi, ki odpirajo znanstvene raziskave javnosti in jih iz poklicnih laboratorijev usmerjajo v domove, delavnice in na dvorišča.
V ljubljanskem Muzeju za arhitekturo in oblikovanje so odprli razstavo TBI: mladi, mesto in dediščina. V središču razstave je Idrija, oziroma, če povemo natančneje, vizije mladih o prihodnosti Idrije. Razstava je rezultat sodelovanja 30-ih mladih v mednarodnem projektu, ki se je povsem praktično lotil izzivov majhnega mesta v prihodnosti.
Svetovalnici za migrante imajo poleti še več dela kot sicer. K njim prihajajo izkoriščani in izgoreli delavci, migranti, prosilci za azil, tujci, ki imajo težave s togo administracijo. Goran Lukić poudarja, da je v svetovalnici član vedno na prvem mestu.
Dr. Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor, bere predvsem veliko strokovne literature, med ljubšimi žanri za prosti čas pa so že od nekdaj kriminalke. In za svoje priporočilo je izbrala trenutno eno večjih uspešnic tega žanra.
V poletnem času je predvsem pastir. Vroče poletne mesece v mestu je namreč zamenjal za prijetne temperature na Soriški planini, kjer dneve preživlja v družbi svojih 70 krav. Čeprav pravi, da pašnja zahteva celega človeka – vstaja ob 5. uri zjutraj, spat gre po deseti zvečer, pa vmes najde tudi čas za branje. In v branje priporoča avtorja, ki ga je po njegovem mnenju skoraj nemogoče brati.
Dr. Boris Kolar je ekotoksikolog, ki se ukvarja z okoljskimi tveganji. Je pa tudi pisatelj. Njegov prvi roman Iqball hotel, ki je pristal med prvo peterico nominirancev za nagrado Kresnik leta 2009, nas popelje v Afriko, ki je Borisu Kolarju še kako ljuba dežela. Ker zadnja leta, ko ima čas, bolj kot bere piše, je imel pri izbiri knjižnega namiga nekaj zadrege, a na koncu nam je dal tri. In tudi pri teh ni pozabil na Afriko.
Matjaž Manček je pomočnik direktorja za glasbeni program v Kinu Šiška. Na Valu 202 je že predstavljal svoj glasbeni okus, tokrat ponuja poletno branje. Ne mara lahkotnega dopustniškega branja in kljub uporabi e-bralnikov raje prebere knjigo.
Neveljaven email naslov