Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med epidemijo je torej delo od doma postalo nova realnost, ki se je je večina zaposlenih navadila do te mere, da danes lahko govorimo o problematiki vračanja na delovno mesto. Številni si namreč želijo ostati doma, misel na vračanje v pisarne in druge kraje dela pa jim povzroča resno stisko. Mogoče se med njimi prepoznate tudi sami, zato prisluhnite prispevku Nataše Žunić o prednostnih in slabostih dela od doma.
In o njegovih prednostih in slabostih
Med epidemijo je delo od doma postalo nova realnost, ki se je je večina zaposlenih navadila do te mere, da danes lahko govorimo o problematiki vračanja na delovno mesto. Številni si namreč želijo ostati doma, misel na vračanje v pisarne in druge kraje dela pa jim povzroča resno stisko.
"Po eni strani je to način zmanjševanja stroškov, ki bi bili vezani na izplačilo potnih stroškov ali pa tudi neko ustrezno opremljenost prostorov. Organizacije opažajo, da jim delo od doma daje bistveno večji bazen za izbiro kandidatov za delovna mesta, ker niso več omejeni na okolje, v katerem delujejo. Praktično lahko zaposlene dobijo na katerem koli koncu sveta. Poleg tega gledajo na to kot na nekaj, kar bi si zaposleni želeli, in bi se ravno zaradi tega vrnili z neko pozitivno mero delovne učinkovitosti." – psihologinja s filozofske fakultete v Mariboru Sara Tement
Prispevek je pripravila Nataša Žunić.
Med epidemijo je torej delo od doma postalo nova realnost, ki se je je večina zaposlenih navadila do te mere, da danes lahko govorimo o problematiki vračanja na delovno mesto. Številni si namreč želijo ostati doma, misel na vračanje v pisarne in druge kraje dela pa jim povzroča resno stisko. Mogoče se med njimi prepoznate tudi sami, zato prisluhnite prispevku Nataše Žunić o prednostnih in slabostih dela od doma.
In o njegovih prednostih in slabostih
Med epidemijo je delo od doma postalo nova realnost, ki se je je večina zaposlenih navadila do te mere, da danes lahko govorimo o problematiki vračanja na delovno mesto. Številni si namreč želijo ostati doma, misel na vračanje v pisarne in druge kraje dela pa jim povzroča resno stisko.
"Po eni strani je to način zmanjševanja stroškov, ki bi bili vezani na izplačilo potnih stroškov ali pa tudi neko ustrezno opremljenost prostorov. Organizacije opažajo, da jim delo od doma daje bistveno večji bazen za izbiro kandidatov za delovna mesta, ker niso več omejeni na okolje, v katerem delujejo. Praktično lahko zaposlene dobijo na katerem koli koncu sveta. Poleg tega gledajo na to kot na nekaj, kar bi si zaposleni želeli, in bi se ravno zaradi tega vrnili z neko pozitivno mero delovne učinkovitosti." – psihologinja s filozofske fakultete v Mariboru Sara Tement
Prispevek je pripravila Nataša Žunić.
Slovenski smučarski tekači imajo dolgo zgodovino nastopanja na zimskih olimpijskih igrah. Najbolj pa izstopa seveda bronasta medalja Petre Majdič v Vancouvru leta 2009, ki je imela skoraj tragično predigro ...
Slovenski igralci so v nekdanji Jugoslaviji sestavljali večino v hokejski reprezentanci. Tudi na olimipijiskih igrah v Sarajevu je bilo tako.
Calgary je leta 1988 med slovenskimi junaki izluščil preprostega Matjaža Debelaka, ki se je v zadnjem trenutku uvrstil v olimpijsko reprezentanco, na koncu pa z dvema odličjema poskrbel za navdušenje. Šli smo po sledeh skakalne senzacije. S člani tedanjega srebrnega moštva. Ob Debelaku so ga sestavljali še Matjaž Zupan, Primož Ulaga in Miran Tepeš.
Čez 20 dni bo dopolnil 40 let, v Sočiju bo med najstarejšimi udeleženci, pa še vedno med favoriti za vsaj eno odličje. Je najbolj dominanten zimski športnik v svoji panogi – biatlonu – v katerem je 166- krat stal na zmagovalnem odru, kar 93-krat na najvišji stopnički, eno zmago pa ima tudi v svetovnem pokalu tekačev. Govorimo seveda o Norvežanu Oleju Einarju Bjoerndalnu, v naslednjih minutah pa se bomo dotaknili predvsem njegovega zlatega tedna pred dvanajstimi leti v Salt Lake Cityu.
Pogovor z novinarjem Dela in nekdanjim dopisnikom iz tujine Brankom Sobanom ob izidu njegove zbirke intervjujev Zločin brez kazni.
Sarajevo, 14. 2. 1984. Jure Franko na olimpijskem veleslalomu osvoji srebrno medaljo! Za nagrado dobi videorekorder, navijači sestavijo legendarni zapis: "Volimo Jureka više od bureka!" Kako se dogodkov izpred 30 let spominjajo Jure Franko, Bojan Križaj in Tone Vogrinec.
Danes mineva 50 let od umora Johna F. Kennedyja, ki je kljub kratkemu vladanju - v Beli hiši je prebival komaj 1000 dni - močno zaznamoval prejšnje stoletje. Zato so tudi pol stoletja kasneje mediji obsedeni z njegovo podobo.
Radio Študent in Val 202 sta za dobro uro združila moči. Skozi uro heca, nostalgij in tkanja prijateljskih vezi sta "vozila" Polona Torkar in Mitja Peček.
Neveljaven email naslov