Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ekologi brez meja so se v občini Škofja Loka več mesecev posvečali raziskovanju vprašanja zavržene hrane. Pred slovenskim dnevom brez zavržene hrane razkrivajo rezultate enotedenskega spremljanja prehranjevalnih navad gospodinjstev.
Pred slovenskim dnevom brez zavržene hrane Ekologi brez meja razkrivajo rezultate enotedenskega spremljanja prehranjevalnih navad gospodinjstev
V nedeljo, 24. aprila, bomo v Sloveniji zaznamovali slovenski dan brez zavržene hrane. Prvič smo ga prejšnje leto, namen tega dne pa je, da vsak zase pred nakupom razmisli, ali nakupuje preudarno in tako zavrže čim manj oziroma če se le da nič hrane. Po podatkih Statističnega urada iz leta 2018 v Sloveniji vsak prebivalec letno po nepotrebnem zavrže okrog 13 kg užitnih živil. Od približno 141.000 ton hrane, kolikor v Sloveniji skupno pristane med odpadki, je skoraj 40 odstotkov še užitne. Več pa so nam povedali Ekologi brez meja, ki so se v občini Škofja Loka več mesecev posvečali raziskovanju vprašanja zavržene hrane. Če povzamemo, naše prehranjevalne navade so se spremenile, z njimi pa tudi rešitve za manj zavržkov.
"Zmanjševanje količin zavržene hrane je eden izmed ključnih ukrepov za zmanjšanje našega okoljskega odtisa. Reševanje hrane je zelo pomembno. Zavedati se moramo, da kar tretjino vse hrane zavržemo. S tem pa zavržemo tretjino vseh pridelovalnih površin, vode in energije. Navsezadnje pa zavržemo tudi svoj denar, ki ga vložimo v pridelavo te hrane." – Katja Streš, predsednica
Ekologi brez meja so se v občini Škofja Loka več mesecev posvečali raziskovanju vprašanja zavržene hrane. Pred slovenskim dnevom brez zavržene hrane razkrivajo rezultate enotedenskega spremljanja prehranjevalnih navad gospodinjstev.
Pred slovenskim dnevom brez zavržene hrane Ekologi brez meja razkrivajo rezultate enotedenskega spremljanja prehranjevalnih navad gospodinjstev
V nedeljo, 24. aprila, bomo v Sloveniji zaznamovali slovenski dan brez zavržene hrane. Prvič smo ga prejšnje leto, namen tega dne pa je, da vsak zase pred nakupom razmisli, ali nakupuje preudarno in tako zavrže čim manj oziroma če se le da nič hrane. Po podatkih Statističnega urada iz leta 2018 v Sloveniji vsak prebivalec letno po nepotrebnem zavrže okrog 13 kg užitnih živil. Od približno 141.000 ton hrane, kolikor v Sloveniji skupno pristane med odpadki, je skoraj 40 odstotkov še užitne. Več pa so nam povedali Ekologi brez meja, ki so se v občini Škofja Loka več mesecev posvečali raziskovanju vprašanja zavržene hrane. Če povzamemo, naše prehranjevalne navade so se spremenile, z njimi pa tudi rešitve za manj zavržkov.
"Zmanjševanje količin zavržene hrane je eden izmed ključnih ukrepov za zmanjšanje našega okoljskega odtisa. Reševanje hrane je zelo pomembno. Zavedati se moramo, da kar tretjino vse hrane zavržemo. S tem pa zavržemo tretjino vseh pridelovalnih površin, vode in energije. Navsezadnje pa zavržemo tudi svoj denar, ki ga vložimo v pridelavo te hrane." – Katja Streš, predsednica
Po vzoru 16-letne švedske dijakinje Grete Thunberg se protestu proti podnebnim spremembam pridružujejo mladi iz 123 držav, tudi iz Slovenije.
V Kranju nastajajo nove kolesarske poti, saj so se v sklopu projekta »Kolesarske povezave v Kranju« v okviru Evropskih skladov in trajnostnega urbanega razvoja s pomočjo mehanizma celostnih teritorialnih naložb, lotili obsežnega projekta. Gre za največji sklop ureditve in dopolnitve kolesarske infrastrukture v Kranju doslej. Dela so se že začela, več o projektu pa je Borisu Žgajnarju povedal podžupan mestne občine Kranj, Janez Černe.
Slovenija je donatorica razvojne pomoči postala leta 2004, ko se je pridružila Evropski uniji. Prednostna usmeritev slovenskega razvojnega sodelovanja so države Zahodnega Balkana, več slovenskih nevladnih organizacij – v sodelovanju s partnerskimi organizacijami v posamezni partnerski državi – pa je dejavnih v Afriki. Ena takih organizacij je tudi FER – Forum za enakopraven razvoj, ki na primer v Ugandi izvaja projekt, namenjen večji varnosti preskrbe s hrano in pitno vodo, v Albaniji, v občini Puka, pa ženske učijo kozjereje, s katero jim bo zagotovljena samozadostnost.
Evropski inštitut za enakost med spoloma je ena manjših evropskih agencij, ki pa pokriva zelo obsežno področje. Čez nekaj tednov desetletno vodenje tega inštituta končuje Virginija Langbakk in z njo se bo ob mednarodnem dnevu žena pogovarjala Nataša Štefe. Kje so vrzeli med spoloma največje in kje najmanjše? Kam se na lestvici spolne (ne)enakosti 28-ih držav članic uvršča naša država? In zakaj se leta 2019 sploh še pogovarjamo o tem?
Začenjamo s serijo desetih oddaj v katerih predstavljamo projekte, ki so jih mestne občine izvedle s pomočjo financiranja Evropskih skladov. Gre za področje trajnostnega urbanega razvoja s pomočjo mehanizma celostnih teritorialnih naložb in projekte, ki prispevajo k uresničevanju ciljev trajnostnih urbanih strategij. V Novem mestu so cilju sledili in ga uspešno tudi izvedli s prenovo mestnega jedra. Pri poseganju v prostor so želeli ambient predvsem nadgraditi in izpostaviti njegove posebnosti. Kraju dodajanje novih lastnosti ne prinaša dodane vrednosti zato so se, kot v pogovoru z Borisom Žgajnarjem pravi Iztok Kovačič, vodja urada za prostor in razvoj mestne občine Novo mesto, posvetili poudarjanju njegovih lastnih kakovosti. Obnovo mestnega jedra in Glavnega trga sta, v okviru trajnostnega urbanega razvoja, sofinancirali tudi Republika Slovenija in Evropska unija. Prihodnjo sredo preverimo kakšne spremembe se obetajo v Kranju.
Prebujanje s kitarskim bluesom pionirja Walterja Furryja Lewisa, ki je za igranje kitare prvi uporabil vrat steklenice. Pesem mu je posvetila tudi Joni Mitchell.
V Ljubljani te dni gostuje eden od najboljših baletnikov na svetu Sergej Polunin, ki nase opozarja tako z izjemno nadarjenostjo kot kontroverznostjo. V kar trikrat razprodani Gallusovi dvorani bo skupaj s še dvema soplesalcema izvedel plesni ritual Sacre na partituro Igorja Stravinskega in v koreografski zasnovi japonske plesalke Yuke Oishi. Pred predstavo se je med novinarji razgovoril o gostujočem performansu in svojem odnosu do baleta.
Manj znano karnevalsko povorko od tistih iz naših tradicionalnih pustnih prestolnic, pa zato nič manj razkošno in norčavo, najdemo pri naših zamejcih na tržaškem Krasu. Na Opčinah nad Trstom letos pripravljajo že 52. sprevod Kraškega pusta, kake 4 ure trajajoč spektakel s tematskimi vozovi in številnimi pustnimi skupinami od blizu in daleč
Toplo vreme je prebudilo voznike enoslednih vozil, a nanje še posebej zdaj na začetku sezone preži nešteto nevarnosti. Asfalt je še hladen, tudi pesek je na njem, gume se dlje časa ogrevajo, motoristi zaradi sonca, ki je nižje, slabše vidijo, tudi drugi jih težje opazijo, niso še navajeni, da so spet na cesti … Na kaj naj bodo motoristi pozorni in kako naj se obnašajo drugi, da bodo motoristi lažje preživeli, povzema Vojko Safran, ki je vodja izobraževanja motoristov na poligonu varne vožnje na Vranskem.
Maša Pupaher, 23-letna študentka psihologije, je oseba s slepoto. Maša pravi, da je treba človeka najprej nasloviti kot osebo, ne pa takoj izpostavljati njegove invalidnosti.
Jutranje prebujanje s funkom in voditeljem Majem Valerijem! Ob rojstnem dnevu Deana Dvornika ponujamo priložnost za ples, zagotovilo za primerno budnico pa sta Kineski zid in Miladojka Youneed.
Zakaj je izbiranje najboljših mladih voznikov v kategoriji od 18 do 24 let sploh pomembno, kakšne so izkušnje mladih voznic in voznikov ter kako na akcijo gledajo vpleteni v projekt prometne varnosti?
Najprej prijazno sporočilo, potem nekaj ljubezenskih izjav in smo kmalu pri nakazilih in turški nadaljevanki. 200.000 evrov štirinajstih komitentk je končalo pri "srčnih izbrancih" v Turčiji. Strokovne službe Nove KBM so v zadnjem času zasledile nakazila v tujino (večinoma v Turčijo), ki ustrezajo tako imenovani tipologiji ljubezenskih prevar, opisuje Laura Jekler, vodja Oddelka za preprečevanje prevar.
Prejšnji četrtek, 14. februarja, se je začela letošnja akcija “Najboljši za volanom”, ki jo je Avto-moto zveza Slovenije prvič izvedla že leta 1993. Takrat so izbirali samo najboljšega, ne glede na spol, zmagala je mlada voznica, tako je bilo tudi v zadnjih treh letih, ko so akcijo na novo oživili, letos pa bomo dobili dva zmagovalca – najboljšo voznico in najboljšega voznika. Akcijo so predstavili danes v Centru varne vožnje na Vranskem, na Valu 202, ki se tudi letos pridružuje akciji, jo bomo še bolj podrobno v petek ob 12.00.
Na Valu 202 prisluhnite pogovoru Francija Pavšerja z Luko Dončićem. Slovenski športnik leta 2018 v svoji krstni sezoni lige NBA blesti v ZDA.
Odbita do bita praznuje 8. rojstni dan. 16. februarja 2011 smo govorili o novi generaciji spletne telefonije. Prvo oddajo je pripravil Matej Praprotnik.
Carl Honoré, a Canadian journalist who wrote the internationally best-selling book In Praise of Slow (2004) speaks to Radio Slovenia journalist Maja Ratej about making our lives more slow.
Se kdaj zalotite pri občutku, kot da bi se vam v glavi vztrajno oglašal metronom? Avtor uspešnice Hvalnica počasnosti trdi, da je dobro, če znamo tu ali tam izpreči iz pobezljanega hitenja v življenju … da znamo hiteti tudi počasi. Danes 52-letni kanadski novinar in pisatelj Carl Honore se nikakor nima za ekstremista ali fundamentalista počasnosti, rad ima hitrost. A vsaka stvar v življenju terja pravo hitrost. Z njim se je pogovarjala Maja Ratej.
13. februar je svetovni dan radia, poslušalci delijo spomine in zgodbe o poslušanju nekoč in danes
Neveljaven email naslov