Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Slovenskem etnografskem muzeju so se z razstavo spomnili pionirke otroške onkologije in ustanoviteljice fundacije Mali vitez, ustanove za pomoč mladim, ozdravljenim od raka.
V Slovenskem etnografskem muzeju so se z razstavo spomnili pionirke otroške onkologije in ustanoviteljice fundacije Mali vitez, ustanove za pomoč mladim, ozdravljenim od raka
Profesorica dr. Berta Jereb je pisateljica, zdravnica in profesorica, ki je svojo poklicno pot posvetila onkološkim bolnikom. Bila je prva radioterapevtka pri nas, priznana zdravnica tako na Švedskem kot v New Yorku, ki se je pri svojem delu na Onkološkem inštitutu v Ljubljani ukvarjala predvsem z otroško onkologijo. Leta 1986 je na Onkološkem Inštitutu med prvimi v svetu ustanovila ambulanto za sistematično študijo o poznih posledicah zdravljenja raka pri otrocih ter pozneje ustanovila Fundacijo "Mali vitez", ustanovo za pomoč mladim ozdravljenim od raka. Moj svet je naslov razstave v Slovenskem etnografskem muzeju, ki je posvečena prav njej. Razstavo je v sodelovanju z zdravnico pripravila kustosinja dr. Tanja Roženbergar.
V Slovenskem etnografskem muzeju so se z razstavo spomnili pionirke otroške onkologije in ustanoviteljice fundacije Mali vitez, ustanove za pomoč mladim, ozdravljenim od raka.
V Slovenskem etnografskem muzeju so se z razstavo spomnili pionirke otroške onkologije in ustanoviteljice fundacije Mali vitez, ustanove za pomoč mladim, ozdravljenim od raka
Profesorica dr. Berta Jereb je pisateljica, zdravnica in profesorica, ki je svojo poklicno pot posvetila onkološkim bolnikom. Bila je prva radioterapevtka pri nas, priznana zdravnica tako na Švedskem kot v New Yorku, ki se je pri svojem delu na Onkološkem inštitutu v Ljubljani ukvarjala predvsem z otroško onkologijo. Leta 1986 je na Onkološkem Inštitutu med prvimi v svetu ustanovila ambulanto za sistematično študijo o poznih posledicah zdravljenja raka pri otrocih ter pozneje ustanovila Fundacijo "Mali vitez", ustanovo za pomoč mladim ozdravljenim od raka. Moj svet je naslov razstave v Slovenskem etnografskem muzeju, ki je posvečena prav njej. Razstavo je v sodelovanju z zdravnico pripravila kustosinja dr. Tanja Roženbergar.
Dva smučarska skakalca sta v zgodovini olimpijskih iger zmagala na obeh posamičnih tekmah. Simon Ammann je bil za konkurenco premočen v Vancouvru in Salt Lake Cityu, štiri zlate medalje pa ima tudi najuspešnejši skakalec v zgodovini Matti Nyk?nen.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Ne zgodi se pogosto, da bi se imena slovenskih znanstvenikov zasvetila v kateri izmed prestižnih revij družine Nature, a pred približno mesecem dni se je.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Škandal pri umetnostnem drsanju, ki ga je s prve roke spremljala Slovenka, Tjaša Andree Prosenc.
V Vancouvru je eden od letošnjih slovenskih upov za olimpijsko medaljo nastopal še za drugo državo, svojo domovino. Govorimo seveda o Jakovu Faku, ki pa je bil že pred prejšnjimi igrami na nek način član slovenske reprezentance. Z njo je ves čas treniral in bil deležen polne podpore tudi ob tem, ko je v šprintu Klemenu Bauerju odnesel bronasto medaljo.
Jazz glasbenik Igor Matković o svojem ustvarjanju in pomanjkanju institucionalne ureditve področja organizacije in promocije glasbenikov
Norvežan je na treh nastopih v Albertvillu, Lillehammerju in Naganu zbral 12 medalj, od tega osem zlatih.
S 15 zmagami v svetovnem pokalu in dvema kristalnima globusoma še vedno najboljši slovenski skakalec vseh časov. V letih 1997 in 1998 je bil v šampionski formi, a v Naganu ni prišel do olimpijskega odličja. Na svoj, oziroma bolje rečeno moštveni olimpijski trenutek je moral počakati še štiri leta in se po kriznih sezonah z reprezentanti v Salt Lake Cityu veselil brona.
Legendarni Bojan Križaj je bil najbližje olimpijski medalji v Lake Placidu leta 1980. V veleslalomu je medaljo zgrešil za dve stotinki, v slalomu pa je v čudnih okoliščinah odstopil.
Neveljaven email naslov