Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Vprašanje razrednega boja je v ospredju, dokler dejansko potrebuje in uporablja množično človeško delovno silo. Ko ta, tako zaradi tehnološkega kot finančnega razvoja, postaja vse bolj irelevantna, razredni boj dejansko začne odmirati," opisuje avtor knjige Tujost Kapitala dr. Primož Krašovec. Po mnenju sociologa kulture nadzor v 21. stoletju ne poteka v smislu Velikega brata ali panoptikuma, ampak avtomatizirano. "Za današnji nadzor smo pomembni kot raztelešeni tokovi podatkov, ne kot osebe. To je velika razlika med nadzorom 20. in 21. stoletja."
Pogovor z avtorjem knjige Tujost kapitala dr. Primožem Krašovcem: Zakaj v kapitalizmu odvečnost človeštva narašča?
"Vprašanje razrednega boja je v ospredju, dokler dejansko potrebuje in uporablja množično človeško delovno silo. Ko ta tako zaradi tehnološkega kot finančnega razvoja postaja vse bolj irelevantna, razredni boj dejansko začne odmirati," opisuje avtor knjige Tujost Kapitala dr. Primož Krašovec.
Krašovec ocenjuje, da je s perspektive kapitala odvečna kakšna tretjina človeštva, se pravi večina prebivalstva podsaharske Afrike, tudi nekaterih drugih delov sveta.
"Epidemija je bila sociološko zanimiva, ker smo imeli od zelo arhaičnih ukrepov, kot je bila izolacija okuženih, ki jo lahko primerjamo s srednjeveškim izgonom gobavcev iz mest, do karantene, kar je zgodnje moderni ukrep, izvira pa že iz 16., 17. stoletja, pa vse do za družbo nadzora bolj značilnih, bolj fluidnih oblik, kar je bilo zelo pogosto v vzhodni Aziji, kot je zaznavanje okuženih ob pomoči visoke tehnologije in sledenju njihovemu gibanju."
Po mnenju sociologa kulture nadzor v 21. stoletju ne poteka v smislu velikega brata ali panoptikuma, ampak avtomatizirano. "Za današnji nadzor smo pomembni kot raztelešeni tokovi podatkov, ne kot ljudje. To je velika razlika med nadzorom 20. in 21. stoletja."
"Vprašanje razrednega boja je v ospredju, dokler dejansko potrebuje in uporablja množično človeško delovno silo. Ko ta, tako zaradi tehnološkega kot finančnega razvoja, postaja vse bolj irelevantna, razredni boj dejansko začne odmirati," opisuje avtor knjige Tujost Kapitala dr. Primož Krašovec. Po mnenju sociologa kulture nadzor v 21. stoletju ne poteka v smislu Velikega brata ali panoptikuma, ampak avtomatizirano. "Za današnji nadzor smo pomembni kot raztelešeni tokovi podatkov, ne kot osebe. To je velika razlika med nadzorom 20. in 21. stoletja."
Pogovor z avtorjem knjige Tujost kapitala dr. Primožem Krašovcem: Zakaj v kapitalizmu odvečnost človeštva narašča?
"Vprašanje razrednega boja je v ospredju, dokler dejansko potrebuje in uporablja množično človeško delovno silo. Ko ta tako zaradi tehnološkega kot finančnega razvoja postaja vse bolj irelevantna, razredni boj dejansko začne odmirati," opisuje avtor knjige Tujost Kapitala dr. Primož Krašovec.
Krašovec ocenjuje, da je s perspektive kapitala odvečna kakšna tretjina človeštva, se pravi večina prebivalstva podsaharske Afrike, tudi nekaterih drugih delov sveta.
"Epidemija je bila sociološko zanimiva, ker smo imeli od zelo arhaičnih ukrepov, kot je bila izolacija okuženih, ki jo lahko primerjamo s srednjeveškim izgonom gobavcev iz mest, do karantene, kar je zgodnje moderni ukrep, izvira pa že iz 16., 17. stoletja, pa vse do za družbo nadzora bolj značilnih, bolj fluidnih oblik, kar je bilo zelo pogosto v vzhodni Aziji, kot je zaznavanje okuženih ob pomoči visoke tehnologije in sledenju njihovemu gibanju."
Po mnenju sociologa kulture nadzor v 21. stoletju ne poteka v smislu velikega brata ali panoptikuma, ampak avtomatizirano. "Za današnji nadzor smo pomembni kot raztelešeni tokovi podatkov, ne kot ljudje. To je velika razlika med nadzorom 20. in 21. stoletja."
EMPIRE OF THE SUN - HIGH AND LOW SHURA - WHAT HAPPENED TO US 04:09 IZZY BIZU - WHITE TIGER IZZY BIZU - SKINNY THE TALLEST MAN ON EARTH - RIVERS BANKS & STEELZ - GIANT WILD BEASTS - BIG CAT PLACEBO - JESUS' SON TWO DOOR CINEMA CLUB -BAD DECISIONS JAMES VINCENT MCMORROW - BREAKING HEARTS JAMES VINCENT MCMORROW - GOLD JAMES VINCENT MCMORROW - RISING WATER FOALS - ALBATROSS THE MACCABEES - SOMETHING LIKE HAPPINESS JIMMY EAT WORLD - SURE AND CERTAIN THE TEMPER TRAP - SUMMER'S ALMOST GONE SKINSHAPE - SUMMER INGRID MICHAELSON - STILL THE ONE SLOW CLUB - REBECCA CASANOVA BON IVER - "33 "GOD" FRANCIS AND THE LIGHTS FEAT. BON IVER - FRIENDS LIV DAWSON - STILL YUMI ZOUMA - KEEP IT CLOSE TO ME JARRYD JAMES FEAT. BROODS - 1000X BILLIE MARTEN – LIONHEARTED
Ali še kdo prakticira format klasičnega otroštva, takega blago nenadzorovanega, z žogo, frendi, fračo, enim res dobrim farajcajgom in rabutanjem ter stavkom, "do večerje bodi doma", ali je treba tudi otrokov prostočasni urnik, da ne bi ždeli za kompom in telefonom, nabutat z violino, kitajščino, gimnastiko in jogo, skratka z nečim uporabnim?
Priporoča avdio knjigo: Noel Janis- Norton- Calmer, easier happier parenting
Žiga Novak priporoča avdio knjigo Noel Janis -Norton: Calmer easier happier parenting
BANKS - FUCK WITH MYSELF BANKS - GEMINI FEED BANKS - MIND GAMES HONNE - WARM ON A COLD NIGHT BLOOD ORANGE - BUT YOU WHITE LIES - TAKE IT OUT ON ME BLOSSOMS - HONEY SWEET BEAR'S DEN - AULD WIVES WARPAINT - NEW SONG TORUL - SAVIOUR OF LOVE PHANTOGRAM - YOU DON'T GET ME HIGH ANYMORE AURORA - I WENT TOO FAR JONES - MELT LIV DAWSON - TAPESTRY GLASS ANIMALS - YOUTH TWO DOOR CINEMA CLUB - ARE WE READY? (WRECK) SLOTFACE - TAKE ME DANCING CRYSTAL FIGHTERS - ALL NIGHT THE NAKED AND FAMOUS - HIGHER SWEVEN - WAY AWAY SWEVEN - FINGERTIPS BON IVER - DEATH BREAST MABEL - THINKING OF YOU ALESSIA CARA - SCARS TO YOUR BEAUTIFUL RAYE - DISTRACTION NAO - GIRLFRIEND
Nino Batagelj ima neizmeren smisel za humor. Vsaj pred, med in po snemanju tega pogovora za knjižni namig sem se nasmejala do solz, pa čeprav je iz njegovih ust padla tudi kaka črna šala na svoj račun. Zakaj? Ker je osemindvajset letni Nino pred leti utrpel poškodbo hrbtenice, postal tetraplegik in pristal na “okroglih nogah”, ki zdaj ne rolkajo več, temveč vozičkajo po rampi.
Ob stavku Zgodbe o lepoti, moči in vrednotah morda le redko kdo pomisli na pisalno mizo. V času, ko večina izmed nas presedi večji del delovnika ob dolgočasno grajenih generičnih pisalnikih, si je to težko predstavljati. A pisalne mize so v zgodovini včasih predstavljale trezor meščanske hiše, statusni oblikovalski simbol in imele so tudi veliko večjo umetniško vrednost kot danes. Pisalno pohištvo na Slovenskem je razstava, ki bo še do konca oktobra na ogled v Narodnem muzeju Slovenije.
Neveljaven email naslov