Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kdor sledi smernicam zdravega življenja in skrbi za uravnoteženo prehrano, se hitro znajde pred trgovinskimi policami s t.i. »light« (oz. lahkimi) izdelki. Ti naj bi vsebovali čim manj maščob. Odstranjene maščobe v lahkih izdelkih načeloma ne potrebujejo nadomestil, a kljub temu jih zaradi pomanjkanja polnosti okusa v tovrstnih živilih najdemo več kot v običajnih. Odgovor na okusnost izdelkov z odstranjeno maščobo so med drugim tudi umetna sladila, ki lahko povzročajo napihnjenost. Na kaj moramo biti še posebej pozorni pri pregledovanju deklaracij na lahkih izdelkih? Kako je z mlečnimi izdelki pri katerih lahko na embalaži opazimo oznako 0,0 odstotkov maščob? Lahko temu verjamemo?
Kljub temu, da v prehrani poznamo tudi dobre, nenasičene maščobe, se maščob na splošno drži slab sloves. Kdor sledi smernicam zdravega življenja in skrbi za uravnoteženo prehrano, se zato hitro znajde pred trgovinskimi policami z »light« (lahkimi) izdelki, ki naj bi vsebovali čim manj maščob. Odstranjene maščobe v lahkih izdelkih načeloma ne potrebujejo nadomestil, a jih kljub temu zaradi okusa v tovrstnih živilih najdemo več kot v običajnih, razloži prof. dr. Irena Rogelj, predstojnica Inštituta za mlekarstvo in probiotike na Biotehniški fakulteti.
Maščoba daje polnost, okus, tako žametnost v ustih, teksturo naredi. Zato v določenih izdelkih – da so dobri, da jih ljudje radi kupujejo in uživajo – potem nadomeščamo maščobo lahko s kakšnimi škrobi, ogljikovimi hidrati in podobno.
Odgovor na okusnost izdelkov z odstranjeno maščobo so med drugim tudi umetna sladila, ki lahko povzročajo napihnjenost.
Če na embalaži opazite oznako 0,0 % maščob, to pomeni, da je bila maščoba v posebnih procesih predelave odstranjena s t.i. posnemalniki. Ob tem poudarimo, da so z 0,0 % maščobe lahko označeni izdelki v katerih je največ 0,05% maščobe. Dr. Irena Rogelj o tem, kaj moramo preveriti na deklaracijah nizkomaščobnih izdelkov:
… kaj je še poleg običajnih sestavin, ki so maščoba, beljakovine, laktoza. Če je dodano potem veliko škrobov, alginatov ali karkoli, potem so takšni izdelki pač iz prehranskega stališča nekoliko slabši kot brez tega. Po okusu bodo pa zelo dobri!
Mleko in mlečne izdelke naj bi uživali vsak dan. A ker je zmernost lepa čednost, dr. Rogelj pa dodaja, da je tudi kontekstualna umetnost, moramo o priporočljivi količini vnosa mleka in mlečnih izdelkov v prehrano razmišljati v okviru celostne prehrane.
Jemo tako kot nam odgovarja. Dobro pa je, da nekje v povprečju zaužijemo tri obroke mleka in mlečnih izdelkov (op.a.: na dan).
Majhno količino laktoze lahko prebavi vsakdo, saj ima človek v prebavnem traktu kilogram in pol bakterij, od katerih jih (po ocenah strokovnjakov) skoraj 40 odstotkov zelo dobro razgrajuje laktozo.
Kdor sledi smernicam zdravega življenja in skrbi za uravnoteženo prehrano, se hitro znajde pred trgovinskimi policami s t.i. »light« (oz. lahkimi) izdelki. Ti naj bi vsebovali čim manj maščob. Odstranjene maščobe v lahkih izdelkih načeloma ne potrebujejo nadomestil, a kljub temu jih zaradi pomanjkanja polnosti okusa v tovrstnih živilih najdemo več kot v običajnih. Odgovor na okusnost izdelkov z odstranjeno maščobo so med drugim tudi umetna sladila, ki lahko povzročajo napihnjenost. Na kaj moramo biti še posebej pozorni pri pregledovanju deklaracij na lahkih izdelkih? Kako je z mlečnimi izdelki pri katerih lahko na embalaži opazimo oznako 0,0 odstotkov maščob? Lahko temu verjamemo?
Kljub temu, da v prehrani poznamo tudi dobre, nenasičene maščobe, se maščob na splošno drži slab sloves. Kdor sledi smernicam zdravega življenja in skrbi za uravnoteženo prehrano, se zato hitro znajde pred trgovinskimi policami z »light« (lahkimi) izdelki, ki naj bi vsebovali čim manj maščob. Odstranjene maščobe v lahkih izdelkih načeloma ne potrebujejo nadomestil, a jih kljub temu zaradi okusa v tovrstnih živilih najdemo več kot v običajnih, razloži prof. dr. Irena Rogelj, predstojnica Inštituta za mlekarstvo in probiotike na Biotehniški fakulteti.
Maščoba daje polnost, okus, tako žametnost v ustih, teksturo naredi. Zato v določenih izdelkih – da so dobri, da jih ljudje radi kupujejo in uživajo – potem nadomeščamo maščobo lahko s kakšnimi škrobi, ogljikovimi hidrati in podobno.
Odgovor na okusnost izdelkov z odstranjeno maščobo so med drugim tudi umetna sladila, ki lahko povzročajo napihnjenost.
Če na embalaži opazite oznako 0,0 % maščob, to pomeni, da je bila maščoba v posebnih procesih predelave odstranjena s t.i. posnemalniki. Ob tem poudarimo, da so z 0,0 % maščobe lahko označeni izdelki v katerih je največ 0,05% maščobe. Dr. Irena Rogelj o tem, kaj moramo preveriti na deklaracijah nizkomaščobnih izdelkov:
… kaj je še poleg običajnih sestavin, ki so maščoba, beljakovine, laktoza. Če je dodano potem veliko škrobov, alginatov ali karkoli, potem so takšni izdelki pač iz prehranskega stališča nekoliko slabši kot brez tega. Po okusu bodo pa zelo dobri!
Mleko in mlečne izdelke naj bi uživali vsak dan. A ker je zmernost lepa čednost, dr. Rogelj pa dodaja, da je tudi kontekstualna umetnost, moramo o priporočljivi količini vnosa mleka in mlečnih izdelkov v prehrano razmišljati v okviru celostne prehrane.
Jemo tako kot nam odgovarja. Dobro pa je, da nekje v povprečju zaužijemo tri obroke mleka in mlečnih izdelkov (op.a.: na dan).
Majhno količino laktoze lahko prebavi vsakdo, saj ima človek v prebavnem traktu kilogram in pol bakterij, od katerih jih (po ocenah strokovnjakov) skoraj 40 odstotkov zelo dobro razgrajuje laktozo.
Mleko in mlečni izdelki. Poleg 2. svetovne vojne in globalnega segrevanja tema, ki bržkone najbolj deli narod. So mleko in mlečni izdelki torej koristni ali škodljivi? Povzročajo kardiovaskularna obolenja ali nas ščitijo pred njimi? Povzročajo alergije ali ne? Je mleko res samo za teličke ali tudi za ljudi? Mnenj je toliko, kot je duš, zato je prav, da besedo prepustimo znanosti. Ta je po besedah prehranskega strokovnjaka Jerneja Ogrina dokaj enotna in je mnenja, da uživanje mleka in mlečnih izdelkov pozitivno vpliva na zdravje.
Sogovornica bo prof. dr. Tatjana Košmerl s katedre za tehnologije, prehrano in vino na oddelku za živilstvo biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Sindrom razdražiljivega črevesja nikakor ni prijetna stvar, sploh če ne vemo, kje bi lahko bil izvor težav kot so napihnjenost, diareja, zaprtje ali bolečine. Točni patofiziološki mehanizmi namreč še niso natančno znani, domneve pa zaenkrat simptome povezujejo s kombinacijo sprememb v prehodu zaužite hrane skozi prebavila, s preobčutljivostjo prebavil, vnetjem, spremenjeno mikrobioto in določenimi komponentami hrane. Pomanjkanje enotnega zdravljenja in delna povezava sindroma s hrano pa je pripeljala do tega, da se vedno več pozornosti nameni hrani oz. izločanju živil iz prehrane. Približno 70 % pacientov s SRČ namreč poroča o poslabšanju simptomov po uživanju določenih živil.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Slovenska kulinarika izvira iz bogate gastronomske dediščine in jo odlikuje pestrost ponudbe lokalnih in tradicionalnih kmetijskih pridelkov in živil. Za odkrivanje slovenske kulinarike so nam v pomoč zaščitni znaki na embalaži kmetijskih in živilskih izdelkov, ki jim rečemo tudi sheme kakovosti. Predstavljamo vam jih v današnji rubriki »Veste, kaj jeste«, ki jo je pripravil Bojan Leskovec Sogovornica bo doktorica Mira Kos Skubic, ki je pred nekaj meseci uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom » Poznavanje in zaznavanje živil z geografsko označbo ali označbo porekla pri potrošnikih.«
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Granola – fotogenična kraljica družbenih omrežij, zajtrk, oglaševan kot popoln obrok, poln superživil. V oddaji Veste, kaj jeste bomo danes razkrili, ali je granola res tako zelo hranljiv obrok. Mojca Koman, univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije, pa pove tudi, kako v trgovini izbrati kakovostno, kako pomemben dejavnik pri nakupu je cena in kako granolo čisto preprosto pripravimo doma.
Ker je zmernost lepa čednost, pa tudi kontekstualna umetnost, moramo o priporočljivi količini vnosa mlečnih izdelkov razmišljati v okviru svoje celostne prehrane. Na Prvem danes razmišljamo o kupljenih in doma pripravljenih jogurtih. Kako je z vsebnostjo sladkorja v navadnih in sadnih industrijsko pridelanih jogurtih, zakaj se maščob v jogurtu po krivici drži slab sloves in v kakšni meri lahko sami pri pripravi domačega jogurta vplivamo na okus. Odgovore ponuja …
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V avtomatih prevladujejo pijače, sokovi in napitki, preostala živila pa so predvsem sladki in slani prigrizki, sendviči, sadje pa je redko prisotno
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Neveljaven email naslov