Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po prehranskih priporočilih bi morali sladkor uživati čim manj in to ne glede na njegovo barvo. Kot pravi klinična dietetičarka Andreja Širca Čampa med belim in rjavim sladkorjem namreč ni bistvenih razlik. Razen v ceni, okusu in načinu pridelave.
Sladkor, ki ga večinoma uživamo, je v bistvu rjav in ne bel.
Sladkorni trs gre skozi nekaj proizvodnih procesov, s katerimi pridobimo kristalni sladkor. Ta je v nasprotju z večinskim mnenjem sprva v rjavi barvi. Bel sladkor je torej rjav zaradi lepotnega popravka. Proizvodnja belega sladkorja v svetu je tako velika, da se majhnega deleža prodanega rjavega sladkorja ne splača že prej odvajati iz proizvodnjega procesa. Zato beli sladkor obarvajo nazaj v rjavega.
Sladkor lahko nadomestite z agavinim ali javorjevim sirupom, ki imata nižji glikemični indeks. Razgradnja tega sladkorja v glukozo je torej počasnejša, zato ga strokovnjaki priporočajo sladkornim bolnikom. Zdrava alternativa belemu ali rjavemu sladkorju je tudi kokosov sladkor, ki se vedno bolj pojavlja na policah trgovin. Pridobivajo ga iz kokosove palme, je hranilno bogatejši in ima prav tako nižji glikemični indeks. Ker ima torej minimalen vpliv na dvig krvnega sladkorja, je prav tako primeren za sladkorne bolnike.
Na vroč čaj z medom pa kar pozabite. Če želite ohraniti njegovo biološko vrednost, ga ne boste dali v vroč čaj.
Za sladkanje toplih pijač je med škodljiv, ker pri višji temperati od 40 stopinj Celzija tvori toksično snov.
Ko med pregrejemo uničimo nekatere njegove sestavine, kot so encimi, hormoni in vitamini. Med je zato bolj kot za sladkanje pijač pozimi primeren za namaz na kruh oziroma v hladni obliki.
Sladkanje pijač naj bo prej izjema kot pravilo. Kaj pa sploh je izjema?
Velikokrat je izjema recimo pri otrocih. Vemo, da zbolijo in dobijo zdravila. Nekatera so v sirupih in sama zdravilna učinkovina je načeloma grenka. Če otrok tega ne mara, seveda lahko dodamo nek sok, sladkamo, dodamo med ali celo sladkorni sirup, samo zato, da otrok zadevo popije. To je izjema.
Klinična dietetičarka Andreja Širca Čampa še opozarja, da tisti, ki uživajo sladkane pijače, tudi več posegajo po sladki hrani, ker s tem v možganih stimulirajo dražljaje za sladkor.
Če bi nehali sladkati pijače, če bi pili čaj in kavo nesladkane, bi bil tudi obisk pri zobozdravniku bistveno redkejši, kot pa mora biti zdaj.
Bel ali rjavi sladkor? To niti ni pomembno. Za naše zdravje je pomembnejši odgovor na vprašanje: s sladkorjem ali brez?
Po prehranskih priporočilih bi morali sladkor uživati čim manj in to ne glede na njegovo barvo. Kot pravi klinična dietetičarka Andreja Širca Čampa med belim in rjavim sladkorjem namreč ni bistvenih razlik. Razen v ceni, okusu in načinu pridelave.
Sladkor, ki ga večinoma uživamo, je v bistvu rjav in ne bel.
Sladkorni trs gre skozi nekaj proizvodnih procesov, s katerimi pridobimo kristalni sladkor. Ta je v nasprotju z večinskim mnenjem sprva v rjavi barvi. Bel sladkor je torej rjav zaradi lepotnega popravka. Proizvodnja belega sladkorja v svetu je tako velika, da se majhnega deleža prodanega rjavega sladkorja ne splača že prej odvajati iz proizvodnjega procesa. Zato beli sladkor obarvajo nazaj v rjavega.
Sladkor lahko nadomestite z agavinim ali javorjevim sirupom, ki imata nižji glikemični indeks. Razgradnja tega sladkorja v glukozo je torej počasnejša, zato ga strokovnjaki priporočajo sladkornim bolnikom. Zdrava alternativa belemu ali rjavemu sladkorju je tudi kokosov sladkor, ki se vedno bolj pojavlja na policah trgovin. Pridobivajo ga iz kokosove palme, je hranilno bogatejši in ima prav tako nižji glikemični indeks. Ker ima torej minimalen vpliv na dvig krvnega sladkorja, je prav tako primeren za sladkorne bolnike.
Na vroč čaj z medom pa kar pozabite. Če želite ohraniti njegovo biološko vrednost, ga ne boste dali v vroč čaj.
Za sladkanje toplih pijač je med škodljiv, ker pri višji temperati od 40 stopinj Celzija tvori toksično snov.
Ko med pregrejemo uničimo nekatere njegove sestavine, kot so encimi, hormoni in vitamini. Med je zato bolj kot za sladkanje pijač pozimi primeren za namaz na kruh oziroma v hladni obliki.
Sladkanje pijač naj bo prej izjema kot pravilo. Kaj pa sploh je izjema?
Velikokrat je izjema recimo pri otrocih. Vemo, da zbolijo in dobijo zdravila. Nekatera so v sirupih in sama zdravilna učinkovina je načeloma grenka. Če otrok tega ne mara, seveda lahko dodamo nek sok, sladkamo, dodamo med ali celo sladkorni sirup, samo zato, da otrok zadevo popije. To je izjema.
Klinična dietetičarka Andreja Širca Čampa še opozarja, da tisti, ki uživajo sladkane pijače, tudi več posegajo po sladki hrani, ker s tem v možganih stimulirajo dražljaje za sladkor.
Če bi nehali sladkati pijače, če bi pili čaj in kavo nesladkane, bi bil tudi obisk pri zobozdravniku bistveno redkejši, kot pa mora biti zdaj.
Bel ali rjavi sladkor? To niti ni pomembno. Za naše zdravje je pomembnejši odgovor na vprašanje: s sladkorjem ali brez?
Neveljaven email naslov