Brez ogljikovih hidratov ne bomo zadostili priporočenemu dnevnemu vnosu vlaknin

V zadnjem času v najrazličnejših medijih, kot tudi na internetu, vse večkrat naletimo na priporočila takšnih in drugačnih samooklicanih strokovnjakov, ki nam zapovedujejo, naj se, če želimo zmanjšati telesno težo, izogibamo ogljikovim hidratom in jih, kolikor se le da, zamenjamo za maščobe in beljakovine. Diete z nizkim deležem ogljikovih hidratov so postale izjemno priljubljene med t.i. fitnes kulturo, izogibanje ogljikovim hidratom pa se promovira tudi v različnih dietah, npr. pri paleo, Atkinsovi ali ketonski dieti. In kaj o tem poreče znanost? O tem smo se pogovarjali z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.

“Težava je tudi v tem, da veliko nestrokovnih priporočil in diet, ki zagovarjajo izogibanje ogljikovim hidratom, vse ogljikove hidrate med seboj enači. Tako kot vseh maščob ne moremo metati v isti koš in danes vemo, da obstajajo maščobe, ki našemu telesu koristijo, ter take, ki našemu telesu škodujejo, tudi ogljikovih hidratov ne moremo dojemati tako enostransko.” Nina Zupanič

Obstajajo ogljikovi hidrati, ki jih tudi znanost odločno odsvetuje – to so sladkorji v vseh oblikah (razen v sadju in mlečnih izdelkih), ter vsi predelani, rafinirani ogljikovi hidrati, kar v preprostih besedah pomeni vsa bela moka in izdelki iz nje, kot so nepolnozrnate testenine, bel kruh in pekovski izdelki, pa tudi bel riž, itd. Takšni ogljikovi hidrati razen kalorij vsebujejo minimalno količino drugih koristnih snovi, ki jih sicer najdemo v polnozrnatih izdelkih in žitih, kot so vitamini, minerali, vlaknine, polifenoli …

“Kot po navadi je najboljša rešitev ravno nekje vmes – ekstremi se le redko izkažejo za res zdrave. Največ koristi za svoje telo bomo namreč naredili, če tako iz skupine maščob kot iz skupine ogljikovih hidratov izberemo najbolj zdrave skupine živil.”

Vir: Inštitut za nutricionistiko